fbpx

Biti ali ne biti: to je zdaj vprašanje slovenstva

Dr. Janez Juhant (foto: zajem zaslona)

Albert Svetina pričuje, da je Ivan Maček – Matija ukazal, da morajo jetnikom iz šentviškega povojnega komunističnega taborišča v zavodu sv. Stanislava pobrati vse, kar imajo, in njegovi valpti so na Mačkov udbovski sedež v Ljubljano dovažali dragocenosti, nabrane pri zapornikih, namenjenih za morilne jame in brezna. Formula je vedno aktualna, gre za prilastitev denarja.

Ob stotih dneh si je nova vlada kar prisvojila univerzo, da bi ustvarila videz, da v Sloveniji drugače kot v preostali Evropi ni nič neodvisnega, pač pa domnevno vse pod njenim nadzorom. Demonstriranje te oblastnosti in promocija puhlosti v zahtevnih časih zapletenega domačega in mednarodnega položaja ne kažeta le, da naj bi bilo nekaterim vse dovoljeno, pač pa gre za pomanjkanje vsake skrbi za Slovence. Politizacija vsega naj bi šla torej tudi do neodvisne univerze in znanosti, ki pa sta od bivšega režima že ves čas okuženi z njegovimi virusi. Vladajoči govorijo o miru v deželi; vse naj bi teklo po maslu in državljanom naj se ne bi bilo treba kljub vsestranskim krizam ničesar bati. Bivši komunisti so nas tudi v vojni za Slovenijo leta 1991 prepričevali, da se ni bati vojne in se ne bi bilo treba oboroževati, pač pa le delati za mir. Oboje se je postavilo na glavo. Prisebni v Demosu so takrat rešili Slovenijo. Kdo jo bo rešil zdaj?

Premier že več mesecev ve, da v Velenju ni več premoga, a ni nič ukrepal
Mediji poročajo, da se ljudje vse bolj obračajo na dobrodelne organizacije, ki se jim praznijo skladišča, vlada pa zapravlja denar, ko ukinja demografski sklad, zaradi česar so ogrožena sredstva Evropske zveze. Prekinja polmiljardni posel z oklepniki – menda načrtuje cenejšega, za katerega pa sploh ne ve, kakšen bo, in še manj, koliko bo stal –, izgublja pa milijone zaradi prekinjene pogodbe ter postaja mednarodno nezaupanja vreden partner.

Povečuje in menja birokracijo, kar vse stane, obenem zvišuje davke in zmanjšuje plače. Vodilni zapravljajo, vse več je revnih, državljani pa naj karitativno pomagamo novim revežem, ki jih ustvarja ta vlada, čeprav bi jim lahko olajšala položaj. Tri mesece je premier vedel, da v Velenju ni premoga, pa ni takoj – namesto nujnih sej za ustoličenje svojih ljudi na vodilna mesta –, šel vsaj na izlet v Velenje in poskrbel za ukrepe za zajezitev energetske in splošne krize.

Bo NSi sprejela vabilo vlade za sodelovanje ali bo delala za dobro slovenstva?
Premier je govoril tudi o dogovarjanju vladajoče koalicije z NSi – krščanskimi demokrati o spreminjanju ustave. Dogovori NSi z vladajočo koalicijo zbujajo toliko več skrbi, ker vlada ruši dobro zasnovane projekte, ki jih je soustvarjala tudi NSi v prejšnji vladi. Upam, da se bodo njeni člani zdaj zavedeli resnosti problema in enotno stopili skupaj z opozicijo in vso javnostjo ter se uprli tem nesmiselnim škodljivim posegom vlade, ki ukinja ali spreminja na slabše začrtane ukrepe prejšnje.

Zdaj, ko je nujna enotnost opozicije in vseh drugih demokratičnih sil zaradi strukturnih novotarij, ki jih načrtuje nova vlada, bi bilo vratolomno sodelovati pri razgraditvi slovenske družbe in države. Gre namreč za bistvene postavke družine, zakonske zveze, finančnih obremenitev državljanov ter sploh temeljnih vrednot človeka in družbe. To niso le vrednote krščanstva, kar ne bi smelo biti vseeno strankam, ki se sklicujejo na krščanske vrednote, pač pa za vrednote človeštva in človeka, torej za njegovo preživetje. Ne le obe opozicijski stranki, vsi se bomo morali z vsemi političnimi in pravnimi sredstvi upreti temu rušenju temeljev slovenskega naroda. Gre za dolgoročno zelo hude posledice za slovensko družbo, na kar so opozarjali naši narodni in človekoljubni predniki kot Lambert Ehrlich, ki so vse žrtvovali za ubranitev teh temeljev človeka, človeške družbe in demokratične Slovenije.

Ne le stranke, tudi škofje in vsi državljani moramo izpolniti svoje dolžnosti
Poleg strank smo na potezi zdaj vsi državljani, zato je treba podpreti referendum proti zakonom o vladi, dolgotrajni oskrbi in RTV-prispevku, ki ga predlaga SDS. Kličem tudi slovenskim škofom, naj se zavedajo svoje krščanske vesti in naj odločno spodbudijo državljane in politike k odgovornemu in treznemu ravnanju. Ko so v Južnoafriški republiki politiki kršili načela pravičnosti, se je anglikanski škof Desmund Tutu odločno postavil v bran resnice in pomagal črncem do pravičnosti. Zdaj gre za biti ali ne biti Slovenije, zato se ne pustimo peljati žejni čez vodo, pač pa se ustrezno, složno in odgovorno postavimo za svoje pravice.

Janez Juhant, Častnik