Te dni sem proti večeru posedal na vrtu velikega lokala v središču latvijske prestolnice Riga, ki je obdana s krasno arhitekturo iz obdobja art nouveau, in čakal na nastop ansambla iz Sankt Peterburga. Fantje so odlično preigravali etno jazz, sicer je takih ansamblov dandanes na stotine, vendar so v to okolje s svojo glasbo kar dobro sedli.
Nadvse zanimiva pa je bila njihova tonska vaja. Vokalist tega ruskega banda je sredi Latvije ob preizkušanju mikrofonov prepeval refren iz pesmi kultnega filma Kdo tam poje Slobodana Šijana: “Iznad polja gavran leti/ i okuplja svoja jata/ ova ptica zloslutnica/ predoseća, biće rata/ predoseća, biće rata/ joj, joj, joj, joj.” Refren bi lahko poslovenili: “Nad polji krokar leta/ in zbira svojo jato/ ta zloslutna ptica/ napoveduje, vojna bo/napoveduje, vojna bo/ joj, joj, joj, joj… “
Latvija dokazuje: nacisti in komunisti so isti
Po vsej verjetnosti sem bil na tej terasi edini, ki je razumel sporočilo, drugi so, nevedoč, ob tej provokaciji celo zaploskali. Med ljudmi v Latviji je čutiti napetost in strah, saj že nekaj časa živijo v negotovosti, posebej po ruski okupaciji Krima, ko se mnogi sprašujejo, kdaj bodo oni na vrsti. Latvija je eden od šolskih primerov sodelovanja nacistov in komunistov, zgodovina Latvije kaže na to, da je med nacisti in komunisti mogoče postaviti enačaj.
Potem ko je leta 1944 Rdeča armada v Latviji porazila Nemčijo, se je v to baltsko državo vrnil komunizem: pred komunističnim terorjem je iz države takoj pobegnilo 130 tisoč Latvijcev, 120 tisoč pa so jih Stalinovi komunisti poslali v gulage. Na njihovo mesto so v Latvijo množično naseljevali Ruse. Nacionalna struktura prebivalcev se je drastično spremenila, ob razglasitvi samostojnosti je bilo v Latviji še dobrih 34 odstotkov Rusov, ki pa jim Latvijci niso dali volilne pravice. Po svoje so jih izbrisali. Razlogov za napetosti in negotovosti je torej veliko.
V Latvijo tudi Slovenska vojska
Latvija je sod smodnika in ker je del Nata in Evropske unije so zaradi ruskih groženj te razmere še bolj zapletene tudi na globalni ravni. Nato v baltskih državah, tudi Latviji, krepi svoje sile, Slovenija je zavezana, da pošlje v Latvijo kontingent naše vojske, sicer dvakrat s strani vrhovnega poveljnika oboroženih sil Boruta Pahorja ocenjene z nezadostno oceno. Slovenska situacija je shizofrena, uradni politiki se dobrikajo Rusom, hkrati na njihovo mejo pošiljajo vojaške sile, pripravljene na obračun z Rusijo.
Komunistična internacionala je preveč globoko v genih naših komunističnih in postkomunističnih politikov, da bi s tem lahko prekinili. Edina rešitev je, da mi prekinemo s to politiko in s temi politiki.
Miro Petek