Miro Cerar je končno sklical Svet za nacionalno varnost. Pred tem sta bila teroristična napada v Berlinu in Istanbulu, slovenska oblast je lepo preživela 2. januar, ki si ga je postavila za praznik, ko pa se je vrnila s smučanja, iz zdravilišč in z morja, so se četrti dan v novem letu vendarle lotili vprašanja nacionalne varnosti.
Skratka, ko so imeli nekaj časa po napornem praznovanju, so se odločili, da pri predsedniku vlade še malo poklepetajo o nacionalni varnosti, da bi po tem ljudem sporočili, kako dobro skrbijo za to dražvo, da so državljani varni in kako se nam ne more zgoditi nič hudega. Uspehi te vlade se torej kar vrstijo: nezaposlenost so zmanjšali, ker se po 8000 in več ljudi na leto odseli na tuje, skrbijo za splošno dobro počutje, ker dajejo ljudem vedno več prostih dni, javnemu sektorju, ki raste in se debeli, pa višajo plače.
Za mir v hiši tudi kak evro več
Cerar je Svet za nacionalno varnost spremenil v svet za nacionalno nevarnost. Natančneje, ta vlada je s svojim ravnanjem, z brezbrižnim ali nestrokovnim početjem, kakorkoli to vzamemo, nevarna za to državo. Podcenjevanje razmer v svetu in naši bližnji okolici z govorjenjem, kako živimo v oazi miru, da smo varni pred terorističnimi napadi, nas lahko na koncu zelo veliko stane.
S to zakonsko novelo, ki bo romala še skozi parlamentarno proceduro, je vlada tvegala veliko nasprotovanje civilnih organizacij, ki so sicer podpornice te politične opcije, saj je večina danes glasnih civilnih društev in združenj tudi prisesanih na proračunska sredstva. Vendar se te civilne organizacije zlahka utišajo, če jim iz proračuna primaknejo kak evro več. Za tovrstna podkupovanja, da si pridobi mir v hiši, pa je Miro Cerar že postal pravi mojster.
Kaj pa varuhi konkurence in medijske pluralnosti?
K temu svoje prispevajo tudi mediji, kajti medijska konstrukcija slovenske realnosti, ki prepričuje državljane o uspešnosti te oblasti, je škodljiva za varnost države in njeno prihodnost. Najbolj vplivna medijska hiša PRO Plus je na svojih televizijah v lanskem letu nekajkrat nakazala svojo moč, ko je potegnila na plan nekatere afere, ki bi lahko celo zrušile vlado.
Ne smemo biti naivni, da bi slovenski varuhi konkurence ali medijske pluralnosti reagirali ob tem dogodku, ko si neka televizija izbori tak monopolni položaj, da dobi za gostovanje pri operaterjih plačilo, drugim pa taisti operaterji za vstop v njihovo programsko shemo krepko zaračunavajo.
Sicer pa je bolj zanimivo vprašanje, kaj se bo zgodilo prej: bo Slovenija dobila novo vlado ali PRO Plus novega lastnika?
Miro Petek