Pred dnevi sem imel to čast, da sem se v daljšem pogovoru zadržal z evropsko poslanko, gospo Romano Tomc, ki je od začetka leta 2007 vodila Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela na Ministrstvu RS za delo, družino in socialne zadeve. Leto kasneje jo je Vlada Republike Slovenije imenovala za državno sekretarko na istem ministrstvu. Na volitvah v Državni zbor RS leta 2011 pa je bila na listi SDS izvoljena za poslanko in bila do leta 2014 tudi njegova podpredsednica.
Z gospo Tomc sva se pogovarjala o socialni politiki Cerarjeve vlade, ki pogosto sprejema pomembne odločitve s preglasovanjem v parlamentu, v stroki in med ljudmi pa zanje pogosto nima niti minimalne podpore. Sogovornica je do decembra 2011 pomembno sooblikovala socialno politiko Ministrstva RS za delo, družino in socialne zadeve, v katerem je imela več odgovornih zadolžitev. Med drugim je vodila tudi javni štipendijski sklad, ki ga je Cerarjeva vlada dotolkla s pripojitvijo preživninskemu skladu.
Urad varuha načela enakosti – svobodi govora nevaren organ
Javni sklad RS za razvoj kadrov in štipendije so 1. 1. 2017 pripojili k Javnemu jamstvenemu, preživninskemu in invalidskemu skladu RS, ki od tega dne dalje uporablja dolgovezno ime Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije, ki ga niti telefonski odzivnik urada ne zna ponoviti. S 1. 1. 2017 pa je hkrati z ukinitvijo samostojnega štipendijskega sklada začel delovati tudi zloglasni Urad varuha načela enakosti, svobodi govora nevaren organ, ki ga je vlada zasnovala kot nekakšno ideološko policijo. S sogovornico sva ugotavljala, da ne gre za naključje.
Le s propragando je mogoče prepričati ljudi, da podpirajo projekt, ki je že v naprej zavožen
Anja Kopač Mrak je maja 2015 takole zavajala poslance: “…maja 2015 je Računsko sodišče Republike Slovenije izdalo revizijsko poročilo o učinkovitosti ureditve financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov. Na ministrstvu, ki ga vodim, smo priporočila Računskega sodišča skrbno proučili, tudi pozive o preverjanju upravičenosti obstoja posameznih agencij in javnih skladov in analiziranju stroškovnih vidikov njihovega poslovanja. Cilj predlaganih zakonskih sprememb je vsebinsko in organizacijsko preoblikovanje obeh javnih skladov, ki sta še edina v pristojnosti Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Zaradi sorodnih delovnih procesov se pričakuje, da se bo delo optimiziralo, dobre poslovne prakse enega sklada se bodo lahko prenesle na skupen organ. V delovno področje novega sklada bo po novem sodilo izvajanje vseh politik, ki spadajo v delokrog našega ministrstva. Po naši oceni pomeni združitev dveh javnih skladov pot k lažjemu delovanju in hitrejšemu uresničevanju postavljenih ciljev, k dinamični in uravnoteženi rasti strokovnosti in razvoja, večji varnosti in stabilnosti poslovanja, krepitvi ugleda in povečanju učinkovitosti poslovanja. Z združitvijo v en javni sklad se znižujejo tudi stroški poslovanja obeh skladov, posledično pa se zmanjšujejo javnofinančni odhodki …”
Če iz nakladanja ministrice izluščimo ključne besede, kmalu ugotovimo, da je prihranek glavni in pravzaprav edini razlog ukinjanja samostojnega javnega sklada za razvoj kadrov in štipendije. Varčevanje torej. Na račun lažjega dostopa do štipendije vašim mladim je Cerarjeva vlada prihranila 200.000 evrov. Poglejmo, kje je končal ta denar.
Je teh 200.000 tisoč evrov ministrica namenila socialno ogroženim? Kje pa! Denar je dobil Miha Lobnik
Ministrica Kopač Mrakova poslancem pere možgane s pozivi računskega sodišča o preverjanju upravičenosti obstoja posameznih agencij. Na račun koristnih agencij ustanavlja nove urade, ki ne le, da niso koristni, ampak predstavljajo grožnjo demokraciji, saj je Zakon o varstvu pred diskriminacijo tipičen ideološki zakon, ki ga je mogoče uporabljati za pregon drugače mislečih.
Kljub strokovno zgrešeni odločitvi za ukinitev samostojnega urada za štipendije Cerarjeva vlada škode ni priznala, kaj šele popravila. Še več, Lobniku so že nakazali dodatnih 50.000 evrov. Denar, ki so ga v Cerarjevi vladi prisilno odvzeli štipendijskemu skladu in s tem našim otrokom, so namenili za levičarsko inkvizicijo nad drugače mislečimi, ki jo vodi Miha Lobnik. Ta pa kljub temu, da se je strinjal z 200.000 evri proračuna, zadnje čase s podporniki vse bolj napadalno zahteva celo vojsko sodelavcev, 180 kvadratnih metrov velike prostore in proračun v višini 500.000 evrov.
Franci Donko