Gospodarsko obubožana Evropa si je po drugi svetovni vojni želela predvsem miru in blaginje, ta temeljna elementa nastanka Evropske unije pa je dodobra zamajala gospodarska kriza, še bolj pa so jo zamajale nekontrolirane migracije. Podpiram solidarnost, saj je to tudi eden izmed temeljev EU in Evropske ljudske stranke, kateri kot evropska poslanka pripadam, vendar pa je treba najprej poskrbeti za varnost!
Begunec ni enako kot migrant! Večmilijonska množica slednjih ne izpolnjuje pogojev za pridobitev azila, zato bi jih bilo treba nemudoma vrniti na izhodiščna mesta. Državljani in državljanke v večini nasprotujejo “politiki odprtih vrat”, tudi zato, ker nam ni bilo nič podarjeno. Še več: celo lastno državo smo si morali priboriti.
V Evropi je prisoten strah
Ljudje si želijo varnosti in dostojnega življenja. Zaradi terorističnih napadov širom Evrope pa je prisoten strah. Večji del EU, tudi Slovenija, so k reševanju migrantske problematike pristopili preveč naivno, za dobronamerna opozorila pa so bili gluhi. Če se osredotočim na Slovenijo: poteze Vlade so počasne, dvoumne in ves čas se zdi, da zgolj upa, da ne bo prišlo do tragedije. Tudi pri varovanju Schengena je Slovenija zatajila.
V preteklosti so populizem povezovali predvsem s politično desnico, sloneč na nacionalni identiteti, dandanes pa so boj proti elitam, boj proti kapitalizmu, sekularizem in ostale mantre vodilo levega populizma. Če se poglobimo v vsebino, vidimo, da ni velike razlike med desnim in levim populizmom. V Evropi oboji nasprotujejo valuti evro, zahtevajo odpis državnega dolga in povečanje javnih izdatkov ter kličejo h koncu EU. Zaenkrat še neuspešno, saj je evropska zavest predvsem med mladimi na visoki stopnji. Je pa seveda brexit jasen signal za EU, da so spremembe nujne. Ne smemo dovoliti, da bi nas zapustila še katera izmed gospodarsko močnih držav z demokratično tradicijo.
Populisti vse nasprotnike zmerjajo z rasisti, nacionalisti, islamofobi …
Se pa populisti razglašajo za prave zaščitnike demokracije, tiste, ki jim nasprotujejo, pa označijo preprosto za ekstremiste. Tipičen primer tega je etiketiranje vseh povprek z rasisti, nacionalisti, islamofobi, itd. in to zgolj zaradi zagovarjanja krščanskih vrednot in pričakovanj, da se bodo migranti integrirali v evropsko družbo. Na krščanskih vrednotah temelji tudi EU, zato bi pomenilo zanikanje teh vrednot in ne sklicevanje na njih izdajo.
Na populizem pa žal ni imuna niti Slovenija. Tudi razglasitev 2. januarja za dela prost dan je populistična poteza. Čeprav je nevarnost populizma včasih težko prepoznati, morajo volivcih paziti, da ne nasedajo praznim obljubam. Populistu je potrebno postaviti ogledalo! Dolžnost vseh nacionalnih vlad pa je, da prisluhnejo ljudem in jih tudi upoštevajo, saj so med drugimi prav ustvarjanje pogojev za gospodarsko rast in nova delovna mesta ter skrb za ohranjanje lastne kulture in identitete odgovori na naraščajoč populizem.
Patricija Šulin