Etika sovražnosti/prijateljskosti

Ivan Šokić

Človeška družba deluje na načelu tako imenovane miselnosti “znotraj skupine/zunaj skupine”. Ta človeški način delovanja je v 19. stoletju prepoznal že angleški filozof, biolog in sociolog Herbert Spencer. Ta miselnost je človeku sploh omogočila delovanje v skupinah, povezovanje v večje sestave in oblikovanje civilizacije kot take.

Danes to mnogi radi pozabljajo. Številni se namreč raje pustijo zavesti mamljivemu klicu siren po multikulturalizmu. A preden je norost zavladala svetu, je bilo splošno sprejeto, da sta za delovanje človeške družbe potrebna tako samoobramba pred tistim, kar je zunaj skupine, kot interno sodelovanje znotraj skupine; Spencer je to imenoval “zunanji antagonizem in notranje prijateljstvo”. Za Spencerja je to pomenilo, da je za človeško delovanje treba imeti dve ločeni etiki. Eno je poimenoval “etika sovražnosti”, drugo pa “etika prijateljskosti”. Spencer je namreč uvidel, da družba s sovražnikom ravna popolnoma drugače, kakor bi ravnala s prijateljem. Tudi danes poznamo to idejo, ki so jo različni misleci 20. in 21. stoletja pripeljali v skrajnost s pojmi, kot so tujost, drugost, drugi, razčlovečenje in tako dalje. Danes je v osrednjem miselnem prostoru splošno sprejeto prepričanje, da se moramo drugega znebiti s pomočjo vključevanja, integracije, strpnosti in tako dalje.

A to je na žalost v nasprotju s samo človeško naravo. Opisano načelo sovražnosti do tujega in prijateljskosti do domačega je v politiki dobro znano. Niti ni vezano na določeno ideologijo, saj se na koncu vedno izvede na naši proti vašim. Politika na splošno je hvaležna za to načelo, saj ga tudi s pridom izrablja.

Najlažji način, kako povečati solidarnost znotraj skupine, je ravno sklicevanje na zunanjo grožnjo. Pa naj bo zunanja grožnja realna ali imaginarna, načelo ostaja enako. Na koncu zmaga skupina, ki je bolj homogena, skupina torej, katere pripadniki so si med seboj bolj pripravljeni pomagati in sodelovati drug z drugim za dosego skupnega cilja. Zadnje čase je na levem polu priljubljena floskula o “graditvi mostov namesto zidov”. Po drugi strani desnica vztraja pri okopih, zidovih, branikih, barikadah in še čem, kar bi zid naredilo še višji, trši in bolj nepremostljiv. A na koncu pridemo do ugotovitve, da je potrebno oboje. Potrebni so mostovi znotraj skupine in zidovi na zunanji meji.

Do podobnih ugotovitev na to temo sta prišla tudi Muzafer in Carolyn W. Sherif, ko sta leta 1953 izvajala eksperiment v poletnem taboru, ki se ga je udeležilo 24 najstnikov. Ti seveda niso vedeli, da so poskusni zajčki. Socialna psihologa sta namreč želela ugotoviti, ali lahko iz skupine fantov, ki se med seboj pred tem niso poznali, v kratkem času zgradijo močno identiteto, vezano na pripadnost naključni skupini.

V svojem poskusu so prvih nekaj dni vse fante pustili v istih prostorih in opazovali, kako so se spoprijateljili. Zatem je prišlo do ločitve. Ena skupina je šla v rdeči tabor, druga v modrega. Odločitev za delitev naj bi bili njihovi lastni interesi, v resnici je šlo za razbijanje že spletenih prijateljskih vezi. Že takoj so se v enem od taborov pojavile obtožbe o “izdajalcih”, ki so se še vedno bratili s prijatelji iz nasprotnega tabora. Znotraj nastalih skupin se je v kratkem oblikovala hierarhija, vzpostavili so se skupinski vzorci hvale in graje, medtem ko je solidarnost do lastne skupine postala podlaga za sovražnost do nasprotnikov. A to je bil samo začetek eksperimenta. Skupini sta bili zatem vedno bolj potisnjeni druga proti drugi, stanje pa se je zaostrovalo. Ko je prišlo do točke, ko so se začeli obmetavati z jedilnim priborom in s krožniki, so bili znanstveniki preizkus prisiljeni prekiniti. Sledil je poskus sprave. Skupini so razpustili in vse fante spet nastanili v skupnih prostorih. A vezi, spletene v skupinah, so ostale. Fantje so v svojih skupinah spletli vezi, ki so presegale začetna sklenjena prijateljstva.

Eksperiment je pokazal, kako hitro se lahko ljudje povezujejo v skupine, ki jih vežejo ideje, kot so bratstvo, nacionalnost, rasa, družbeni razred, politično prepričanje ali religija. Kar je pomembno in danes nekateri tako radi zanemarjajo, so skupne lastnosti, skupna identiteta. Siliti skupaj ljudi, ki tega nočejo, preprosto ne bo imelo želenih rezultatov.

Ivan Šokić

  • Steiermarkt

    …”Eksperiment je pokazal, kako hitro se lahko ljudje povezujejo v skupine, ki jih vežejo ideje, kot so bratstvo, nacionalnost, rasa, družbeni razred, politično prepričanje ali religija.”…
    ZIVELO BRATSVO IN EDINSTVO NARODOV IN NARODNOSTI SFRJ.
    ZIVEL TOVARIS TITO, NAJVECJI MED NAJVECJIMI !!!

    • Nata

      De si ne boš kej naredu !!

    • dob

      Živel eden, ki je prejšnji teden umrl v prometni nesreči!

      • Steiermarkt

        Kdo to?

        • dob

          Valentinčič Vasja.

          • Steiermarkt

            Ne poznam.
            Jaz poznam samo Mici in Fanci Valentincic.
            Dve sestri ki sta se borili proti frotistom.

          • dob

            V glavnem, ŽIVEL Vasja Valentinčič!
            Motor so popravli.

          • Steiermarkt

            Si poznal sestri Valentincic?

          • Steiermarkt

            TUKAJ JE MICI … ti tole mici ti nabrisal ?
            https://youtu.be/wqAaMx8QGK4?t=1660

          • dob
          • dob

            Eno Mici sem pofukal na vlaku leta 82, ko se je vračala iz kuće cvijeća v Beogradu, je bla še vsa objokana pa sm jo tolažu, sej veš kako to gre….
            Pa z zastavo je mahala in gledala skoz okno. Takrat sm pogruntu, da so komunisti vedno “tam”, nkol tle.

          • Steiermarkt

            Mici in njena sestra Fanci Valentincic sta se borile proti frotistom. Misi so obzrle steklene lisice in je umrla. Fanci se je porocila z Kuglo.
            Na koncu je njihova revolucija propadla… Ostal je samo Marjan ki se je spremenil v cloveka ribo in ki ga lahko poklices ce pozvizgas na savskem mostu…
            https://sl.wikipedia.org/wiki/Butnskala_(radijska_igra)
            https://www.youtube.com/channel/UCgmJC2lL-57YYPdjF2WS2Uw

    • Nata

      Huh ?? Ko jih en diktator skup drži, da si niti muksniti ne upajo, velja bratstvo.
      Ko pa vse crkne, se pa pobijajo ??

      • Steiermarkt

        Nekateri narodi pac niso zredli za demokracijo.
        Muslimani nikakor ne, Sloveni pa kot kdaj…

  • Felikss_AH

    Eh… lahko rečem samo haleluja za tako temo ki se je “progresivni” kvazi-egalitarijanci izogibajo kot hudič križa. Dokaz da ljudje točno tako funkcioniramo so tudi Levičarji sami… fanatično zagovarjajo Multikult… protestirajo v prid “beguncem v boljši EU life & kavs”… sami pa ne vzamejo k sebi niti enega od svojih “ljubljenčkov”.

    Britanski Levičarji na primer, so kao “ponosni” na njihov Comonvelt-golaž in so bili polni hvale kako njihova kombinirana Črno-Bela Juniorska nogometna reprezentanca lepo deluje na terenu… pa se je nekdo spomnil da to slikovito prikaže. Posnetki na treningu so to potrdili… potem pa majceno presenečenje… ob “skupnem” kosilu sedijo člani reprezentance za dvema velikima mizama… ob eni samo Črni ob drugi pa samo Beli… točno tako kot je opisano v tem odličnem članku.

    Tudi uspešnost neke družine, skupine, kluba, reprezentance in na koncu celega naroda se odraža na homogenosti. Na tem principu sem opazil je Ameriška vojska rotirala nazaj na bojišče v Iraku in Afganistanu enote REZERVISTOV (NE redne vojske) vedno v isti sestavi (v glavnem Belci)… prav zaradi te homogenosti ki se še posebej gradi v vojnih razmerah. Če gledate posnetke timov njihovih Posebnih Enot… so v glavnem in vedno Belci skupaj… še nisem videl enega Črnca med njimi… čeprav v filmih po resničnih dogodkih redno zardi Politične Korektnost vrinejo kakega Črnca. “Black Hawk Down (2001)”, ” Zero Dark Thirty (2012)” in “12 Strong (2018)” so na primer taki filmi… pa naj tam vrtijo kolikor hočejo tisto dogmatično mantro – “Diversity is Our Strength”

    Kako je homogenost mogočna ter učinkovita imamo dokaz pri Židih in LGBTQP… dve najbolj propulzivne in vplivne skupine… dobesedno delujejo kot Kartel ali Mafija.

    Mati Narava je oblikovala Rase in ih LOČILA tudi TERITORIALNO… pa če se Levičarji postavijo na glavo, Rase so Naraven pojav in ne njihov “socialni konstrukt”. Zato je Multikulturalizem NENARAVEN SINTETIČEN projekt, in je škodljiv kot je škodljiva vsaka NENARAVNA HRANA.

    Še “progresivna” Levica in tradicionalna Desnica istega naroda, iste Rase se ne moreta… pa naj bi živele v neki utopični harmoniji povsem nasprotujoče si kulture različnih Ras… malo Morgen!

  • Nata

    + + + + + + ” Siliti skupaj ljudi, ki tega nočejo, preprosto ne bo imelo želenih rezultatov.”
    . . . . hm ? Pa vseeno izgleda , da rezultati so , Vemo za katere !
    Pa malo za hec. . . . . ko te vtaknejo v eno skupino, nimaš več nobene izbire, nobenega svojega mnenja, da bi pa kaj po svoje naredil, pa sploh ni govora ??
    Lepa reč, no !

  • Nata

    Morda pa imaš prav !! Jaz se pa samo razburjam in jezim. Tudi nad svojo skupino !!
    Končno sem že stara. Zakaj mi ne bi bilo lepo ?

  • večni srb

    Saj je čisto preprosto, če ponudiš množici več enakovrednih možnosti, se bodo vedno naključno razpršili, čeprav je bila razlika v opisanem primeru zgolj rdeča in modra barva šotorov.
    Eksperiment je odlična demonstracija kvantne narave sveta, saj močno spominja na žarek, ki prehaja skozi dve tanki leči in valovi med tem tvorijo interferenčne pasove, ko sicer ločeni delci svetlobe, reagirajo med sabo, tudi nazaj v času. Ko pa en del istega žarka spustimo skozi nek filter, interferenčni valovi hipoma izginejo in delci se spet razpršijo vsak za sebe in na svojo stran, kot da jih ni nikoli nič družilo.
    Nihče ne razume zakaj se to dogaja, in to ne samo fotonom svetlove, celo vesolje se tako obnaša, vsi delčki snovi in energije imajo te iste lastnosti. Obstaja več hipotez, ki skupajo pojasniti nevidno silo narave. Eni menijo, da se ne dogaja nič posebnega ampak je vse odvisno od začetnih izhodišč slehernega delca, vsak je rahlo drugačen, te drobcene razlike pa na poti močno narastejo oziroma usodno vplivajo na rezultat načelno naključnega eksperimenta, ki tako v resnici nikoli ni bil povsem kaotičen ampak je bila usoda posameznih delcev odločena že pred začetkom poskusa.
    Druga hipoteza verjame v pilotski val, ki naj bi zajemal celotno polje eksperimenta in med poskusom vodi delce po točno določeni poti, čeprav za zunanjega opazovalca zgleda kot, da jih nič ne veže skupaj, saj nevidnega pilotskega vala ne moremo zaznati, ker je lastnost prostor časa kot takega. Nobena od teh idej se ne opira na nič stvarnega, kar bi lahko izmerili in manipulirali med poskusi, tako enostavno je, ni logično, deluje pa povsod in vedno, nihče ne ve zakaj in kako točno se lahko dogaja taka naravna čarovnija.

    Mogoče se komu zdi, da razume ljudi, ampak to enostavno ni res. Navajeni smo na določene vzorce razmišljanja in obnašanja, sploh če živimo v dolgočasnem, monotonem okolju, kjer se dolgo ne zgodi nič novega. Kadar pa se zgodi kaj posebnega, kar zmoti letargično depresijo, smo vedno znova presenečeni nad lastno duševno dinamiko, ko instinktivno reagiramo na nepričakovane načine in nas obhajajo doslej neznane senzacije. Še več, kadar smo močno šokirani, se nam zdi, da smo naenkrat postali čisto drugačni in kar je najbolj zanimivo, ne spomnimo se več kakšna osebnost smo bili tik pred nenadno spremembo. Ali to pomeni, da nas medsebojni odnosi spreminkajo tudi za nazaj? Ker potem vesolje, stkano iz časa sploh ne obstaja temveč nastane vedno znova vsakič, ko se ga zavemo.

  • Vojvoda Šarec.

    Usto ja ustaše svi.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!