fbpx

Fidesz proti zadnjemu valu liberalcev

George Soros (Foto: Twitter)

Medtem ko se približujejo evropske volitve, smo priča temu, kako promigrantska večina v Evropskem parlamentu poskuša v času, ki je še ostal do maja, doseči toliko odločitev, kolikor jih le lahko. Glede na vse zadnje ankete se bo status quo Evropskega parlamenta po volitvah spremenil in predlogi, ki podpirajo imigracije, ne bodo več avtomatično uspešni. Pred kratkim, 17. januarja, je parlament sprejel dva precej moteča predloga. Po prvem bodo vlade, ki se vmešavajo v delo sodišč ali bodo neuspešne pri reševanju goljufij in korupcije, tvegale izgubo evropskih sredstev. Evropska komisija bi bila s pomočjo skupine neodvisnih strokovnjakov zadolžena za ugotavljanje “splošnih pomanjkljivosti, kar zadeva pravno državo”, in za določanje ukrepov, ki bi lahko vključevali prekinitev izplačil iz proračuna EU ali zmanjšanje vnaprejšnjega financiranja, je razvidno s spletne strani Evropskega parlamenta. Dokument v dolgoročnem proračunu EU (2017−2027) predlaga potrojitev sredstev za “program za pravice in vrednote”, in sicer do 1,834 milijarde evrov (Evropska komisija je predlagala 642 milijonov evrov).

Poslanci v Evropskem parlamentu iz madžarske vladajoče stranke Fidesz-KDNP kakor tudi evroposlanci iz slovenske SDS so glasovali proti tem predlogom in tako nasprotovali tudi večinskemu mnenju svoje politične skupine, Evropske ljudske stranke. Vodja komuniciranja stranke Fidesz Balazs Hidveghi je ostro kritiziral program za pravice in vrednote. Sklicujoč se na nevladne organizacije, ki podpirajo imigracijo in jih vsaj delno financira Open Society Foundations Georgea Sorosa, je izpostavil, da Bruselj želi povečati financiranje “Sorosovih organizacij”, da bi te lahko “pripeljale še več migrantov v Evropo”. Hidveghi je dejal, da je glasovanje “dokazalo, da promigrantska večina v Evropskem parlamentu korak za korakom sledi Sorosovemu načrtu”. Dodal je, da Bruselj pripravlja omejevanje sredstev za “države članice, ki nasprotujejo bruseljski migrantski politiki”, tako da bi denar, ki bi ga odtegnili tem državam, lahko razdelili med “promigrantske Sorosove skupine”.

Po besedah Gyorgyja Bakondija, svetovalca madžarskega premierja Viktorja Orbána za varnost, ima Evropski parlament dva cilja: legalizirati migracije in izvajati nenehen pritisk na države, ki se s tem ne strinjajo. Bakondi, Hidveghi in tudi Tamas Deutsch, evroposlanec Fidesza, se strinjajo, da parlament izkorišča vse možnosti za pritiskanje na proti-imigrantske države članice, finančni pritisk pa je ena od teh možnosti. Deutsch je zavrnil predlog glede omejevanja evropskih sredstev, ker, kot je razložil, pravne države ni mogoče varovati s kršitvami pravne države.

Mariann Őry

Medtem ko si Evropski parlament prizadeva, da bi legaliziral migracije, in ponižuje države članice, ki temu nasprotujejo, uradniki EU, kot je komisar Dimitris Avramopoulos, pravijo, da migrantske krize v Evropi sploh ni več. Kot meni madžarski minister za zunanje zadeve in trgovino Peter Szijjarto, nas Združeni narodi in uradniki EU poskušajo uspavati, toda migrantski pritisk se ni zmanjšal, nasprotno, v zadnjem času je narasel, in glede na izjemno čvrsto akcijo je treba vztrajati pri zahtevi, da zahodnobalkanska selitvena pot ostane zaprta. Szijjarto je med svojim obiskom v Bolgariji izpostavil, da je bilo v Turčiji prijetih 50 odstotkov več ilegalnih priseljencev kot leta 2017; število prijetih ljudi se je povečalo na 175 tisoč. Poleg tega so v Španiji registrirali 57 tisoč poskusov nezakonitega prehoda meje, kar je dvakrat več kot leta 2017, podoben porast so zabeležili na Cipru. Tudi število ljudi, ki prihajajo prek grško-turške meje, nenehno narašča. Poudaril je, da dogovor ZN o migracijah in dejstvo, da Bruselj razmišlja o predlogih, ki se nanašajo na več distribucijskih mehanizmov, še dodatno spodbujata migracijske procese.

Nevarnost migracij še vedno obstaja, pravzaprav postaja čedalje resnejša, zaradi demografskih vzrokov pa nimamo razloga za optimizem. Kot je že večkrat izpostavil Viktor Orbán, so liberalnim elitam EU dnevi šteti, politične sile, ki nasprotujejo migracijam, pa bi morale biti resno opozorilo pred evropskimi volitvami.

Mariann Őry

(Öryjeva je vodja deska za zunanje zadeve pri madžarskem konservativnem dnevniku Magyar Hirlap.)

Komentarji so onemogočeni.