Glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva – povzetek tedna

Mitja Iršič (Foto: osebni arhiv)

Ta teden je zunanji minister Miro Cerar obiskal Washington DC, kjer so ga pričakali s častmi, kakršne ni bil deležen še noben balkanski dostojanstvenik, odkar je JFC sprejel maršala Tita. Promet se je ustavil, ljudje so se zbirali v kolonah in pozdravljali sina slovenske domovine. Po mestu in na kongresu se je šepetalo o edinem uspešnem socialističnem eksperimentu na svetu, katerega del je bil v preteklosti kot premier tudi minister Cerar. Dogovorjeno je bilo, da ga s častmi sprejmeta predsednik Trump in prva dama, a sta oba obtičala v washingtonskem prometu, zato je ta čast doletela državnega sekretarja Mika Pompea, ki je poudaril, da so odnosi med državami dobri, hkrati pa se zavezal, da bodo ZDA sledile demokratično-socialističnemu vzgledu Slovenije. Cerar mu je zagotovil, da je Slovenija pripravljena nuditi strokovno programsko podporo pri ustanovitvi ameriškega državnega holdinga, če bi se država na zvezni ravni odločila nacionalizirati strateško pomembne naložbe, kot so pristanišča, hoteli in farmacevtska podjetja. Predlagal je strokovnjaka na področju upravljanja državnega premoženja, Jožeta P. Damjana in Jožeta Mencingerja, ki bi lahko kot svetovalca ameriški administraciji pomagala pri tranziciji iz neoliberalne v socialno odgovorno družbo.

Pompeo je potožil, da imajo ZDA velike težave na agrarnem področju, odkar s Kitajsko bijejo pravično trgovinsko vojno, saj se je zaradi napetosti zmanjšal izvoz ameriških pridelkov. Poudaril je, da United States Department of Agriculture že lep čas preučuje slovenski projekt Naša Dobra Hrana in ravno te dni analizira, ali bi se lahko model vsiljevanja precenjenih domačih izdelkov potrošnikom obnesel tudi čez lužo. Ker neoliberalni model v kmetijstvu ne deluje, je omenil možnost konsolidacije večjih farm v osrednji ZDA v zadružne kombinate. Cerar je predlagal, da bi jim pri agrarni reformi in prehodu na zadružništvo svetoval domači strokovnjak Bogomir Kovač. Cerar in Pompeo sta zaključila, da je bil sestanek produktiven in da bo gotovo prišel v Ljubljano na kebab ali burek, ko mu bo čas dovoljeval. Čeprav so se pred Belo hišo za prvo izjavo tepli Fox News, MSNBC in CNN, je minister intervju namenil le Edvardu Žitniku (RTVS) in Tadeji Lampret (POP TV). Neuradni sestanek s senatorko Amy Klobuchar je minil v sproščenem tonu, seznanila se je z dosežki revolucije in z zanimanjem spoznala, da je v domovini njenih starih staršev zdaj pica-burek postal nacionalna jed. Bojda je v ZDA še en senator slovenskega rodu, a se zunanji minister z njim ni srečal, ker je fašist, slovenska vlada pa je izrazito antifašistično nastrojena.

Doma je Marjan Šarec še povečal svojo priljubljenost med ljudstvom. Ljudje ga imajo že skoraj tako radi kot njegovo občinstvo na gasilskih veselicah, ki ga je dolga leta za 800 evrov na roko zabaval z imitacijami politikov. Ninamedia je naredila anketo na sedežu stranke LMŠ, kjer jih 30 od 30 vprašanih podpira vlado in Šarca označuje za najbolj priljubljenega politika. Prvih 100 dni je bilo očitno uspešnih. Prvi med enakimi je v tem kratkem času sprožil pravo javnoupravno socialistično revolucijo. Varčevanja je dokončno konec. Neoliberalizem je mrtev. Višjih plač se bodo veselili vsi uslužbenci v javni upravi, kmalu pa še policisti in  gasilci, vojaki pa bodo končno dobili toplo obutev. Da se ne bodo mastili le v javni upravi, je poskrbela nadkoalicijska stranka Levica. Zaradi njihovega predloga bodo bolje plačani tisti najbolj ogroženi – minimalna plača se bo do leta 2020 dvignila na 700 evrov, kar je v skladu z njihovo vizijo 700-700-700-2025 (700 evrov denarne socialne pomoči, 700 evrov minimalne plače, 700 evrov povprečne plače do leta 2025). Enakost ni več utopija. Enakost je na dosegu roke. Manj kot desetletje nas loči od tega, da bo Slovenija to, kar je nekoč že bila – proletarski raj.

Marjan Šarec (Foto: STA)

Koalicija pa ni skrbela le za tiste z repa plačilne lestvice, saj želi poudariti, da gre za razvojno naravnano vlado. Zaradi tega so ustvarili na ducate dobro plačanih delovnih mest za državne sekretarje, ki so jih zasedli politkomisarji koalicijskih strank, ki se niso prebili čez parlamentarni prag. Ljudje, ki bi bili socialni problem, če bi dobili desno vlado, so danes dobro plačani funkcionarji. Aktivizem se začne od zgoraj navzdol. Ljudje bodo razumeli revolucijo le, ko jo bodo začutili in se z njo identificirali. Ko bo mlad študent politologije, primerjalne umetnosti ali sociologije videl sekretarja ali sekretarko, ki sproščeno iz udobnega naslanjača tvita o zadružništvu ali civilizacijskih pridobitvah multikulturnosti, bo dobil vizijo za prihodnost in si rekel: “Takšno službo imel bom tudi jaz.” Tudi zato nadkoalicijska stranka Levica in njen koordinator zahtevata več javnih sredstev za razvoj – če želimo živeti v deželi, kjer lahko vsak večni študent in vsak FDV-jevski doktor znanosti dosanja svoje funkcionarske sanje, potem je nujno, da se nediskriminatorno in brez motečega nadzora vlaga čim več javnega denarja v tehnološki razvoj – seveda ne le v razvoj naravnih znanosti, ampak tudi humanističnih. Največji preboji v svetovni znanosti se te dni ne dogajajo v kvantni fiziki in razvoju pametnih strojev, ampak v sociologiji, politologiji, ekonomiji, pravu in lezbični poeziji.

Pogled na tuje: v Franciji vre. Delavci so Macronovim elitam pokazali, da neoliberalizem ne deluje. Macron predstavlja 1 odstotek, rumeni jopiči pa 99 odstotkov. Da se bo delavstvo slej kot prej suženjskemu izkoriščanju uprlo, je bilo neizbežno. Vprašanje, ali bo Francija tokrat dokončno izpeljala pravo socialistično revolucijo, po kateri je zadišalo leta 1968, pa ostaja odprto. Gotovo pa je elitam odklenkalo. Slovenija lahko svoji veliki sestri na zahodu pokaže, da obstaja druga pot. Pot solidarnosti, socialne pravičnosti in multikulturne simbioze. Tudi na Vzhodu se proletariat prebuja. Nepregledne množice v Budimpešti so protestirale proti novi suženjski delovnopravni zakonodaji, ki dovoljuje, da delavci delajo do 400 ur na mesec. Madžarska se spreminja. Fidezsa je konec, morda bo novi rdeči val preplavil Evropo prav z Vzhoda proti Zahodu, Slovenija pa bo pri tem vizionarka, ki je socialno pravičnost inkorporirala v bit svoje vladavine ljudstva že veliko pred tem. Na vzhodu Ukrajine se fašistične sile, ki so leta 2014 okupirale Ukrajino, še zmeraj upirajo prostovoljnim etnično ruskim upornikom. Ruska federacija je uspela iz fašističnega žezla osvoboditi Krim, potrebna pa bo bolj odločna podpora upornikom na vzhodu, drugače se bo seme fašizma zarilo vse od najbolj skrajnih delov vzhoda do višegrajskih držav, kjer vlada že danes. Ob naslednji komemoraciji ob Ruski kapelici se bosta Karl Erjavec in Sergej Lavrov pogovarjala ravno o perečem vprašanju razvrata zahodno podtaknjenega ukrajinskega fašizma, ki zastruplja od nekdaj prijateljske evropsko-ruske odnose.

Protesti v Parizu (Vir: Twitter)

Kultura: v okviru Cankarjevega leta so se v Cankarjevem domu s pomembnimi delavci v kulturi pod vodstvom Vinka Möderndorferja srečali predstavniki ministrstva za kulturo in ministrstva za finance, kjer so si najprej skupaj ogledali monodramo z naslovom “Mati, te kave nočem, ker je simbol kolonialnega izkoriščanja”, potem pa za zaprtimi krogi diskutirali, na kak način bi se iz fiskusa lahko prelilo še več denarja na račun deprivilegiranih umetnikov. Minister Peršak je poudaril, da so razrednobojni umetniki vodilo slovenskega industrijskega razvoja, zato jim je treba prisluhniti. Po hodnikih se je šepetalo, da se pripravlja zvišanje DDV-ja na 23 odstotkov, torej povišanje za t. i. kulturni procent. Pripravili so še sklep za finančni delež filmskega sklada, ki bo šel za sponzoriranje novega partizanskega filma. Prisotni so si bili enotni, da so takšni filmi danes, ko se Nemčija pripravlja na ekonomski blitzkrieg s poceni nakupi slovenskih podjetij, še posebej pomembni, da začrtajo mejo med krepostmi internacionalnega socializma in pogubo nacionalnega socializma.

Šport: V Ženevi so se zbrali strokovnjaki s področja športne sociologije, ki so v okviru okrogle mize “Športni feminizem 2018” razpravljali, zakaj v patriarhalni, beli zahodni družbi moški v poklicnem športu zaslužijo več kot ženske. Na žalost so morali okroglo mizo po uri razprave odpovedati, saj so se v razpravo pretihotapili fašisti, ki so trdili, da moški upravičeno zaslužijo več, ker privabljajo več sponzorskega denarja. Predstavnica, ki jo je na srečanje poslal minister Pikalo, zaradi pretresenosti in osebne stiske ni dajala izjav za javnost.

Leto 2018 se zaključuje z dobrimi obeti, da bomo leto 2022 pričakali brez neliberalnih reform, sovražnega tujega kapitala in mednarodnih finančnih institucij, ki bi nam hotele fiskalno diktirati, kako naj živimo  – razen, seveda, beguncev, ki jih bomo sprejeli iz solidarnostnih kvot, saj bodo ti z veseljem prevzeli domorodne socialistične navade, nas kulturo obogatili še s svojimi tradicijami solidarnosti in pravičnosti, hkrati pa dodali svoj volilni delež k delavski revoluciji, ki jo na domačih tleh proti tujim imperialistom bijemo že od leta 1941. Z vlado Marjana Šarca smo končno dobili to, kar smo si želeli – prvo pravo socialistično vlado, ki se pred tujimi zavojevalci in domačimi fašisti uspešno pretvarja, da ni socialistična. Tovariši, danes lahko prvič po 27 letih s ponosom zopet rečemo – na Slovenskem smo mi gospodar. Hvala, tovariš Šarec.

Mitja Iršič