Ta teden smo opazovali, kako katastrofalno slabo premišljeno rešitev, ki je ustavno sporna, parlament potrjuje na pravno nesprejemljiv način, ker so se vladajoči prepozno spomnili, kaj bi radi. Premier Robert Golob je sodnikom, ki že dolgo zahtevajo višje plače, kot strela z jasnega prejšnji mesec obljubil, da bodo takoj dobili 600 evrov posebnega mesečnega dodatka in to že z januarjem. Vsi v enakih zneskih. Od najnižjih sodnikov do tistih povsem na vrhu sodnega sistema. Za povrh je ta dodatek dodelil še vsem tožilskim funkcionarjem. Tudi v enakih zneskih. Drugim državnim funkcionarjem pa nič. Pametna oblast bi reševala problem plač funkcionarjev vseh vej oblasti in državnih institucij, če so prenizke. In to s povišanjem v odstotkih, kar ne ruši razmerij. Premier je vse to ignoriral. Udaril je njegov vihrav značaj, kot je to pred časom prijazno opisal bivši predsednik Borut Pahor.
Da dodatka ne more dodeliti že za januar, ker o plačah sodnikov in drugih funkcionarjev odloča parlament z zakoni, to pa pri plačah funkcionarjev ne gre čez noč, pa Golobu očitno nihče ni povedal.
Ko se bojijo povedati Golobu
Golobova rešitev je bila nepremišljena in na razumen način neizvedljiva. A sodniki so mu navdušeno ploskali. Dobili bi več denarja. Vsi v enakih zneskih. Takoj. To ploskanje je bilo sramotno za sodnike. Zaradi denarja so pristali na nepravično in nepravno ravnanje. To je bilo sporočilo, ki je sicer človeško, vsi si želimo več, a za ugled sodstva nezaslišano. Ne daleč od koruptivnosti. Ko gre za moj žep, ni reda, pravne države in nobenih omejitev. Sramota je bil ta vtis tudi za celotno pravosodje, ker je projekt ob Golobu vodila pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan (SD), ki ima zanimivega namestnika. Njen državni sekretar je nekdanji evropski poslanec Igor Šoltes, ki kot nekdanji šef računskega sodišča o zadregah urejanja plač mora veliko vedeti.
Godljo je le še povečalo, ker si premieru javno nihče ni upal povedati, da je njegov dodatek 600 evrov takoj in le sodnikom in tožilcem sramota za vlado, koalicijo, sodnike in tožilce. V največjih medijih, ki so jim vladajoči zagotovili desetine milijonov evrov dodatkov iz Telekoma, v tistih, ki še niso povsem njihovi, pa izvajajo čistke, si nihče resen ni drznil dvigniti glasu. Opazovali smo lahko, kakšno vlogo imajo mediji v družbi. Namesto kritike očitno napačnega ravnanja oblasti, smo prebirali, da mediji sami zase zahtevajo več denarja, ker bi naj bili hrbtenica demokracije. Denar zase so zahtevali od Goloba. Kot sodniki. In tožilci. Ne morejo kritizirati napak Goloba pri sodnikih, če zase zahtevajo podoben bonbonček.
V ozadju, skrito očem javnosti, pa se je najbrž dogajalo še veliko več.
Đorđević in Šketa sta največ vredna
Pred dobrim tednom v četrtek vlada predloga Švarc Pipanove ekspresno ni potrdila, kar je premier napovedal pred tem, ko je v torek odgovarjal na vprašanja poslancev. Zgodilo se je šele v torek ta teden. Vmes se je zgodila zanimiva sprememba. Povišico 600 evrov so umaknili za ustavne sodnike. Na to so opozorili v časopisu Dnevnik. Zakaj so umaknili ustavne sodnike, iz vlade niso pojasnili. Zakaj bi Golobov bonbonček v enakih zneskih dali nekaj deset vrhovnim sodnikom, devetim ustavnim sodnikom pa ne? So manj vredni? A če so na vladi že odločili, da sta novi šef vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević, ki so ga pravkar postavili na položaj in generalni tožilec Drago Šketa, ki se je lani proslavil z obiskom Moskve tik pred napadom Rusije na Ukrajino, vredna več od predsednice republike Nataše Pirc Musar, lahko gotovo pojasnijo tudi, zakaj si vrhovni sodnik zasluži več kot ustavni sodnik.
Po neuradnih informacijah iz ustavnega sodišča se zdi, da so bili tudi na ustavnem sodišču (neprijetno) presenečeni, kako so jih nenadoma zabrisali ven. Je pa jasno, da bi se morebitna povišica znašla na njihovih mizah in da je možnost povišanja plač zdravnikom, ki so jo v času prejšnje vlade razglasili za kršitev ustave, v primerjavi s tem, kako je oblast nameravala uzakoniti Golobov dodatek in kaj bi to pomenilo, še malenkost. Da je bilo ravnanje vladajočih nepremišljeno in zelo verjetno kršitev ustavne ureditve po vsebini in tudi načinu sprejemanja, sploh ni bilo mogoče spregledati. V anketi v Spletnem časopisu so temu pritrdili skoraj vsi bralci, ki so se odzvali:
Glasujete lahko še vedno:
Le v vladi, v poslanskih skupinah vladnih strank, sodstvu in tožilstvu, so vztrajali, da je projekt super. Sodniki in tožilci so imeli vsaj tehten razlog za to: 600 evrov vsak mesec. V torek je vlada predlagala zakon o povišanju, isti dan so predstavniki strank vladne koalicije na kolegiju predsednice Urške Klakočar Zupančič že odločili, da bodo to uzakonili skrajno naglo, ker se plačilni dan hitro bliža, z naglico pa bi omejili politično škodljive javne razprave in vsaj deloma utišali opozicijo. Na vso moč je takšno ravnanje vladajočih podprl sodni, pa tudi državno tožilski svet.
V tem metežu so profesionalno pravilno, pa tudi precej pogumno, ravnali pravniki v zakonodajno pravni službi državnega zbora, ki so pisno opozorili, da gre za slabo rešitev: arbitrarno rušenje plačnih razmerij med vejami oblasti na ustavno sporen način. Kar smo vsi videli. A potreben je pogum in strokovna integriteta, da si upaš to napisati in podpisati.
Vlada je v četrtek, le dva dni po tem, ko je zahtevala, naj parlament takoj uzakoni Golobov dodatek, ker bo sicer velika škoda za državo, projekt nenadoma umaknila iz procedure. Da so to storili zaradi mnenja zakonodajno pravne službe državnega zbora, ni nujno vsa resnica. Mnenja pravnikov v parlamentu so pogosto izjemno kritična, pa zaradi tega vlade ne umikajo zakonov. Tudi Golobova ne. Doslej ne pomenim primera.
Resnejše razloge so najbrž imeli, da so postopek ustavili.
Morda v tem, da bi, če bi Golobovo vihravost pri plačah v petek uzakonili, skoraj zanesljivo padel veto državnega sveta in še referendumska procedura. Zakon do izplačila plač za januar pa zaradi tega ne bi pravočasno obveljal. Čakal pa bi jih, če bi se izvlekli po vetu in referendumskih postopkih, še postopek presoje ustavnosti pred ustavnim sodiščem. Kjer, čeprav sem sam pogosto kritičnih do ustavnih sodnikov, ne ploskajo vedno nujno Robertu Golobu kot pravosodna Dominika Švarc Pipan, koalicijski partnerji v vladi in podrejeni mediji.
Sploh, če so ustavne sodnike res izločili na nekoliko žaljiv način.
Vlada je dodatek umaknila, ker je bil preprosto prevelika sramota za vlado Roberta Goloba. Še večja pa za sodnike in tožilce, sodni in državno tožilski svet, ki so za korenček pozabili, kdo so in kaj bi morali biti.
Pošteni in za vzgled.