Če je še kdo verjel v mit o nadmoralnih bitjih iz Hollywooda, ki se ob vsakem večjem političnem vprašanju – ameriškem in tudi svetovnem – vključijo v politično kampanjo na strani levičarskih (po novem globalističnih) elit, se je pod težo dokazov o spolnih zlorabah hollywoodskega židovskega mogotca Weinsteina verjetno predramil. Ko je prva žrtev producentovega kavča spregovorila, je sprožila efekt domin. Izkazalo se je, da šale o igralskih avdicijah na producentskih kavčih niso bile zgolj hollywoodska fikcija (tako kot veliko v tem marksističnem središču sproduciranih “zgodovinskih” mitov), pač pa utečena praksa. In da so za to vedeli domala vsi, a so molčali.
Naivneži bi ob tem pričakovali, da se bo vsul val protestov, zlasti marksističnih feminističnih aktivistk, ki bodo v navalu ogorčenosti in besa v 24 urah sklicale pohod nad Hollywood – podobno kot so v času volilne kampanje besnele proti Donaldu Trumpu zaradi pred desetletjem izrečenih seksističnih bedarij. Da bodo torej vodilne ameriške feministke in njihovi betaboysi, tokrat oborožene z dokumentiranimi izpovedmi stotine zlorabljenih mladenk, pred hollywoodskimi studii izražale svoje proteste proti seksistični politiki najeminentnejših oblikovalcev kulturnega utripa sodobnega sveta, morda spet z roza pokrivali v obliki lastnih organov.
Kot se spomnimo, so bili najostrejši kritiki Trumpa prav iz vrst hollywoodske elite. Marylin Streep je, denimo, uprizarjala teatralne proteste zoper Trumpa, veliko zvezdnic pa je v primeru Trumpove zmage napovedovalo celo izselitev v Kanado … Ob tokratnem Weinsteinovemu razkritju se ni zgodilo skoraj nič, razen skromnih izjav, večinoma kar prek družbenih omrežij. Presenetljivo tiho so bili tudi Weinsteinovi kolegi iz demokratske stranke, ki jo je Weinstein leta in leta nesebično zalagal z denarjem. Znana samooklicana borka za ženske pravice kar nekaj dni po razkritju spolne afere ni zmogla izustiti niti stavka o tem, kaj si misli o hollywoodskih sprejemnih izpitih na producentskih kavčih. Gre seveda za propadlo predsedniško kandidatko Hillary Clinton, ki je bila v času kampanje tako prizadeta nad starimi Trumpovimi seksističnimi bravurami, da je v navalu ogorčenosti povsem pozabila na Billove cigarske spretnosti v ovalni pisarni, kjer mu je družbo po službeni dolžnosti delala mlada praktikantka. No, so pa po razkritju seksualnega škandala zaokrožili številni posnetki filmskih zvezdnikov in demokratskih politikov, vključno z visoko moralno Marylin Streep in Hillary Clinton, iz katerih je lepo vidna prijateljska bližina z Weinsteinom. Zadrega je zato razumljivo precejšnja.
V zadregi so se znašle tudi slovenske marksistke. Verjetno upehane zaradi energične kampanje za prepoved festivala ženskosti v Cankarjevem domu niso premogle energije za komentar slovenske različice producentskega kavča na ljubljanskem Magistratu. Ste kje zasledili kakšno peticijo za sankcije zoper zlorabo službenega položaja in moči za potešitev spolnega nagona v primeru ljubljanske farmacevtke? Tudi jaz ne. In je tudi ne boste dočakali. Ameriške marksistične feministke in njihove slovenske tovarišice imajo namreč poleg marksizma še eno skupno značilnost: briga jih za ženske in njihov položaj v družbi. Pod parolo boja za enakost bijejo povsem drugačne bitke: bitko za razkroj normalnosti, za sesutje še tisto malega civilizacijskega, kar nam je v zahodnem svetu še ostalo od izročila naših prednikov.
In naprej: marksistična agenda danes, ki se skriva za feminizmom, se ne ustavi pri spolnih vlogah, ampak ima za končni cilj sesuvanje tradicionalnih identitet, razkroj narodne identitete in nacionalnih kultur v imenu nasilnega potujčevanja, ki se mu danes reče progresivnost in globalizacija. To je sodobna marksistična in feministična agenda. To je sodobni marksizem, preoblečen v navidezno skrb za ženske. Skrb, ki vedno v resnici odpove takrat, ko pride do razkritja realnih deviantnežev iz istega globalističnega marksističnega plemena. Zato se ne čudite, če ob evidentnih spolnih škandalih in zlorabah moči, v katerih glavno vlogo igrajo bogati debeli stari moški in brhke mladenke, marksistke ala feministke molčijo. Njihove prioritete niso ženske. Njihova prioriteta je v resnici uničenje ženske, uničenje normalnosti.
Andrej Žitnik