Veliko politično pismenih Slovencev in tistih, ki jim ni vseeno za prihodnost naše države, je ob volilnem programu Marjana Šarca obnemelo. Zakaj? Prvič, ker niso vedeli, ali ga je spisal Serpentinšek, torej alter ego Marjana Šarca, ki bi si s tem programom privoščil lepo potegavščino. In drugič, če je ta program res pravi, potem seveda ne gre za potegavščino, temveč za poniglavo norčevanje iz volivcev.
“Nikoli ne verjemite v to, kar preberete ali vidite”
Volilnih norčevanj in prevar je tudi v Sloveniji nič koliko, spomnimo se Arturja Šterna kot predsedniškega kandidata ali Šoltesove stranke, da o drugih prevarah, kot sta Jankovićeva Pozitivna Slovenija ali Cerarjev SMC, niti ne govorimo. So pa slednje prevare veliko bolj resne in usodne, Šarec s svojo listo nedvomno sodi v to kategorijo.
Priznam, tudi sam sem najprej pomislil, da gre za veliko potegavščino, in sem se najprej spomnil na ameriškega satiričnega umetnika Joeya Skaggsa, ki je medije rad prinašal okrog in je zatem vselej opozarjal: “Nikoli ne verjemite v to, kar preberete ali vidite.” Ker pa je minilo že nekaj dni od objave teh tez, nabitih na splet, pa je očitno, da moramo verjeti v to, kar smo videli in prebrali, in kar je ta napovedani in medijsko podprti reformator političnega življenja na Slovenskem spisal. V prihodnjih dneh bomo od Šarca seveda lahko poslušali odgovore, kako je njegov program kratek in jedrnat, kako je realen in uresničljiv in kako so ali so bili programi drugih političnih strank kot obsežne študije nerealnih obljub, ki se niso nikoli uresničile. Toda že hipen pogled na teh dvajset stavkov Šarčevega programa kaže na to, da je intelektualni deficit tega programa in njegovih snovalcev res velikanski.
Kučanova valilnica novih obrazov
V Kučanovi valilnici novih političnih obrazov tudi novih idej ne manjka. Sedaj so šli tako daleč, da se brezbrižno, skorajda cinično obračajo na ljudstvo, češ saj slovenski volivec programov itak ne razume, da so težke volilne teme brez pomena, da jih program sploh ne zanima in da je pomemben videz, ne vsebina. Takšen pristop do volitev in volilnega občestva si seveda lahko privoščijo v krogih, kjer lahko volitve plačajo, kupijo ali pa podkupijo. Ko se nekateri na vse pretege trudijo, da po vseh kanalih skušajo volivcem sporočiti svoj program, poti uresničevanja in vizijo prihodnje Slovenije, pa pride na dan Šarec z načrtom v 20 kratkih stavkih.
Plehke parole, votlo politično drevo
Dvajset programskih točk, ki so nanizane pod skupnim naslovom “Čas je za novo generacijo”, je preplet plehkih parol, ki nič ne povedo, predvsem ne tistega, kar je najbolj bistveno: kakšna je pot do tega, da bomo dobili dobro zdravstvo, šolstvo, ustrezno gospodarstvo … Šarec je pristal na kratkih povedih, ki bolj spominjajo na parole iz časov Jugoslavije in komunizma. Za pokušino samo nekaj primerjav in podobnosti. Svoj program na področju kulture je opisal s tremi besedami: “Kultura – naša zavest”. Tu spominja tudi na predvolilne halucinacije Cerarja pred štirimi leti, ko je ta gonil svojo mantro o etiki in morali, ki ju je nato sam najbolj poteptal. Še bolj pa je Šarčev bizarni “program” s področja kulture bližji partijski paroli “Kultura in prosveta, to naša bo osveta”. Parola “Sodstvo – resnično v imenu ljudstva” skorajda spominja na vzklik iz časov železne zavese: “Sovražnik nikoli ne spi”. Programska točka “Mlade je potrebno vključiti v soodločanje” pač ni daleč od parole tovariša Tita, ki je govoril: “Srečna je država, ki ima takšno mladino.” Slovito maršalovo filozofijo, ki jo ponazarja citat “Delajmo, kot da bomo sto let živeli, pripravljajmo se, kot da bo jutri vojna”, je Šarec strnil v dve programski točki. Pri gospodarskem programu je v enem stavku zapisal: “Močno in inovativno gospodarstvo je temelj socialne države”, Titov poziv na pripravljenost na vojno pa je povzel v programsko točko: “Varnost je naša skupna dobrina – nov zagon za sistem nacionalne varnosti”. Ali parola “Pospešek javnim investicijam – modernizacija železnic in prenova cestnega omrežja”. Kot da bi poslušali brigadirje, ki na delovni akciji vzklikajo “Mi gradimo prugu, pruga gradi nas!”, torej, gradimo železnico, železnica gradi nas.
Dobivamo puhlo in votlo politično drevo.
Miro Petek