Janez Pogorelec: Strateg političnega zemljevida nove “desnice”

Janez Pogorelec, druga violina Službe Vlade RS za zakonodajo, je ”kompleksna” osebnost, kot  bi rekel dr. Danilo Türk. Dr. Janez Pogorelec je med tistimi opozicijskimi politiki, ki imajo VIP-dostop do medijev tranzicijske levice, ki obvladujejo Slovenijo. Najbrž to ni naključje, verjetno tudi ne posledica njegovega položaja v vladi Mira Cerarja. Za propagandni stroj izrojene levice je dr. Pogorelec s svojim politkomisarskim pisanjem o neenotni desnici, ki se mora nujno znebiti Janeza Janše, namreč še kako koristen.

Osebna izkaznica: večni državni uradnik, birokrat brez pravega stika s slovensko realnostjo, v prostem času pa amaterski politični strateg in vseglihar

Janez Pogorelec‏ @JanezPogorelec Trditev, da je žrtev političnega procesa, bi bilo treba v tej državi politikom prepovedati z Ustavo!”

Zgornji zapis na Twitterju dr. Janeza Pogorelca se nanaša na Antona Ropa in njegove lažnive navedbe o incidentih v Piranskem zalivu. V svoji vsegliharski vnemi pa dr. Pogorelec v isti koš meče dokazanega lažnivca Antona Ropa in dokazano nedolžnega Janeza Janšo. A to ni le osebna težava dr. Pogorelca, ampak gre za t. i. simptom ”žlahtne desnice”, ki v želji po političnem lagodju nevarno izgublja kompas.

Zdi se, da je v zavetju svoje udobne in lepo plačane državne službe dr. Pogorelec  povsem izgubil stik s problemi slovenskih delavcev, kmetov, otrok in družin. Izgubil je stik z realnostjo. V prid moji domnevi govorijo njegovi intervjuji, izjave in objave, predvsem na Twitterju.

Odmevna intervjuja dr. Pogorelca o novem redu na desni sredini: avgusta 2016 v Dnevniku in aprila 2017 v Delu
“Takoj ko bi se g. Janša umaknil, bi imeli na desnici odlično sodelovanje,” je v intervjuju za Delo izjavil dr. Pogorelec. Takole pa modruje dr. Pogorelec za Dnevnik: “Ne trdim, da je z institucijami države pri nas vse v redu – marsikdaj je celo daleč od tega. Moramo pa jih krepiti, podpirati. Moramo jim priznavati mesto, ki jim gre. Lahko smo kritični do pravosodja, ne moremo pa govoriti o krivosodju; še zlasti ne v svojih lastnih zadevah. Stranke ne morejo soditi namesto sodišč. Ne morejo odločati o dodelitvah otrok. Tudi če je v teh postopkih kdaj vse narobe, je reševanje posameznih primerov v domeni pristojnih institucij, in ne politike. Sistem mora biti sposoben odpravljati svoje lastne anomalije. Zato imamo pravno državo in delitev oblasti. Zato obstaja možnost pritožb vse tja do Evropskega sodišča za človekove pravice v Strasbourgu in vse to je jamstvo, da bo sistem deloval.”

Teh brezzveznosti ni natrosil kak amaterski politik, ampak dr. Pogorelec, ki bi kot ustavni pravnik in državni funkcionar v nasprotju s svojim predsednikom vlade lahko malo bolj spoštoval Ustavo RS in Evropsko konvencijo o človekovih pravicah.

Kot da bi poslušal Cerarja, Židana ali Tonina ob Janševi obsodbi leta 2014 ali Anjo Kopač Mrak po ugrabitvi koroških dečkov. Nekateri od naštetih so celo sposobni priznati, da kršijo človekove pravice, vendar nihče, ki se znajde v očitno krivičnem postopku – pa naj bo Janša, babica koroških dečkov ali kdo drug –, ne sme opozarjati na krivice, ker po mnenju izrojene levice, ki jo očitno podpira tudi dr. Pogorelec, ”postopki še tečejo”. Drugorazredni državljani  lahko torej na pravico čakamo desetletja, potem pa je za marsikoga že prepozno.

Vizijo žlahtne desnice dr. Pogorelca moti politika SDS, osebno pa ga najbolj živcira Aleš Primc
Kaj si Janez Pogorelec misli o prijateljskem politiku Alešu Primcu, pove njegova izjava za Delo: “Slovenija si ne more privoščiti eksperimentiranja z ekstremno radikalnimi ljudmi in ukrepi, ki bi nam v temeljih zamajali državo. Že zaradi svoje majhnosti mora, če hoče biti uspešna in stabilna država, biti zelo enostavna, pragmatična in racionalna. Primc ni primer tega. Znano mi je, da ima že v sami Cerkvi precej nasprotovanja, baje so mu celo svetovali, naj ne ustanavlja stranke.”

Za dr. Pogorelca je zavzemanje za spoštovanje življenja od spočetja do naravne smrti torej nevaren radikalizem. Zavzemanje za večjo rodnost, ki bo prinesla boljše življenje družinam, večje plače mamam in očetom ter večje pokojnine babicam in dedkom, pa radikalni ukrepi?!

Glas za Otroke in družine očitno močno trka na politično in osebno vest gospoda Pogorelca, ki se ima za pripadnika krščanske ljudske stranke, ki se najbolj hvali z naprednim gospodarskim programom, svoje temeljne vrednote pa pušča ob strani.

To ga seveda še kako grize, vendar se ne potrudi česa spremeniti. V režimskem Delu raje napada Primca: “Sodobna krščanska demokracija ne evangelizira, ker je to naloga Cerkve, ne pa politične stranke, in NSi tega ne namerava početi. Krščanskodemokratske stranke temeljijo na klasičnih evropskih vrednotah, svobodi, pravičnosti in varnosti, predvsem pa so zmerne, medtem ko je Primčeva stranka zelo radikalna in s tem celo že kar precej posega na levo.”

Poglejmo nekaj njegovih izpostavljenih izjav na Twitterju, v katerih napada Primca:

Janez Pogorelec‏ @JanezPogorelec

Replying to @RevijaReporter @ales_primc

”Vau,kakšen žargon,delavstvo,avantgarda.. :) cepljeno na krščanski fundamentalizem…A ste v bistvu nekakšni krščanski komunisti,ultralevica?”

Aleš Primc mu odgovori: ”Za pomoč ljudem smo, Janez, za razliko od tebe in tebi podobnim, ki ste hlapci izrojenih elit.”

In še en čivk Janeza Pogorelca:

”A potem boste na naslednjih volitvah glasovali za Primca in ne več za SDS? Ker drugih volilcev kot vas ne bo imel…”

Primc Ales‏ @ales_primc Apr 18 : “Janez, kaj če bi ti malo več delal in manj govoril? Če misliš, da imaš dobre ideje, jih izpelji.”

 Žlahtna konservativna stranka mora goreti za resnico in demokracijo
Dr. Pogorelec bi se lahko iz polpretekle zgodovine naučil vsaj to, da žlahtna konservativna stranka ne nastane, ko jo za takšno razglasi Milan Kučan, ampak mora dozoreti, izgoreti in se prekaliti v boju za pravico in resnico. Včasih je videti, kot da bi se temu naporu Novakova, Tonin in Pogorelec na vsak način radi izognili.

Polovičarsko reševanje težkih in usodnih tem slovenske preteklosti in nepopravljenih krivic ne more pripeljati do sproščene demokratične družbe po vzoru severnih držav, kar si z dr. Pogorelcem za Slovenijo želimo tudi tisti, ki se z njim ne strinjamo. Pozablja namreč, da so se naše zahodne in vzhodne sosede s posledicami totalitarizmov večinoma že uspešno soočile, medtem ko Slovenija tega ni storila.

Ljubosumen tudi na ddr. Klemena Jakliča?
Dr. Janez Pogorelec pa se je nedavno pridružil tudi levičarskim napadom na ddr. Klemena Jakliča, ki je ob dr. Marku Šorliju in še nekaterih neideoloških ustavnih sodnikih pomembno jamstvo za vladavino prava. Slednje se je v nedavni zgodovini izkazalo kot zadnji branik demokracije pred podivjano izrojeno levico. Zato se mora demokratična stran enotno postaviti v bran ddr. Klemenu Jakliču, kar ne bi smelo biti pretežko niti za drugo violino vladne pravne službe dr. Janeza Pogorelca.

Pot, po kateri pelje vsegliharska politika Gregorja Viranta, Janeza Pogorelca in podobnih, je bolj ali manj znana vsem. Najbolje jo opišejo kar njegove lastne besede: “… nekdo, ki je dovolj močan in si sprememb ne želi, pa jih je iz nekih bolj ali manj zamegljenih interesov vse prepogosto sposoben preprečiti.”

Franci Donko