fbpx

Jubilejnih 15 let članstva Slovenije v zvezi Nato

(vir: twitter)

Konec tega tedna (29. marca) je minilo 15 let, odkar je Slovenija postala polnopravna članica zveze Nato, transatlantske zveze kolektivne obrambe 29 držav, ki letos tudi sama slavi 70 let svojega obstoja. Osrednja proslava obeh jubilejev je bila 2o. marca v organizaciji ministrstva za obrambo in ministrstva za zunanje zadeve na Brdu pri Kranju. V okviru proslave obeh pomembnih jubilejev je bila izvedena tudi okrogla miza “Nato in Slovenija – 70 & 15” o perspektivah zveze Nato in o pridobljenih izkušnjah. Poleg visokih častnikov SV, diplomata Matjaža Šinkovca in sedanjega pomočnika generalnega sekretarja Nata g. Camilla Granda je bil ključni govornik lord George Robertson, bivši generalni sekretar zveze Nato v času vstopanju Slovenije v Nato. Slovesne nagovore so imeli predsednik republike g. Borut Pahor, zunanji minister dr. Miro Cerar in obrambni minister g. Karel Erjavec. Prav je, da smo slovesno proslavili oba jubileja, to smo si zaslužili vsi državljani Slovenije, ki smo leta 2003 glasovali za vstop v zvezo Nato in še posebej za članstvo v EU.

V tistem času, ko so se po koncu hladne vojne zunanjepolitične in varnostne razmere dokaj umirile in se je dozdevalo, da obrambna zveza Nato ni več potrebna, in ko so si pristaši poraženega totalitarnega režima na vse načine prizadevali, da očrnijo Nato, takrat ni bilo enostavno pridobiti državljane, da glasujejo za vstop Slovenije v Nato. Kampanjo za uspeh referenduma smo vodili s pomočjo Slovenskega odbora za Nato (SON), civilnega združenja, ki smo ga ustanovili na pobudo Janeza Janše, Dimitrija Rupla in Andreja Bajuka. Danes, po 15 letih članstva v Natu, ko del levega političnega pola ponovno postavlja pod vprašaj članstvo Slovenije v Natu in ko je SV in sploh naš celotni varnostno-obrambni sistem zaradi finančne podhranjenosti, slabe kadrovske politike in številnih afer in podcenjevanja pomena varnosti za dobrobit države na robu propada, pa ponovno vidimo, da je obstoj SON-a ključnega pomena za informiranje slovenske javnosti o značaju in nalogah zveze Nato v času, ko se je pojavila vrsta novih groženj, vojaških in nevojaških, za mir in našo varnost, tudi globalno.

Govori predsednika republike in obeh ministrov so mi na začetku vzbudili upanje, da se je slovenska uradna politika pričela zavedati pomena vrednost zveze Nato in pomena kolektivne obrambe za ohranitev miru in prosperitete našega načina življenja v času novih globalnih varnostnih tveganj. Že prva glasbena točka proslave, ko je sicer odlični veliki orkester SV zaigral glasbeno različico znane koroške pesmi “Kje so tiste stezice, ki so včasih bile, sedaj pa raste …”, mi  je vzbudila sum o iskrenosti vseh treh govornikov. To pesem se namreč često zapoje na pogrebih, nekako žalostna je, turobna, a vedno lepa, slovenska.

Foto: STA

Za slovesno proslavo jubileja državnega pomena pa ni primerna, s čudnim sporočilom. Ne vem, kaj si je prireditelj mislil, kdaj, v katerem času so bile tiste lepe stezice in ali sedaj, ko smo v Natu, pa raste grmovje? Ali pa so mislili na slabe razmere in finančno podhranjenost (stradanje) v SV? Predsednik republike in oba ministra so se na koncu pohvalili in slovesno izjavili, da bomo v Sloveniji končno pričeli dvigovati obrambni proračun, tako da bo v naslednjih 5 letih (do leta 2024) ta znašal 1,5 odstotka BDP. Nisem mogel dojeti, ali se s tem resnično hvalijo ali se norčujejo. Tudi panelisti so bili verjetno začudeni, saj je lord Robertson brez dlake na jeziku in nediplomatsko vzrojil, da bi morale že dosedanje vlade izpolniti zaveze, sprejete leta 2014 na vrhu zveze Nato, da morajo članice dvigniti obrambne proračune na ~2 odstotka BDP in od tega mora vsaj 20 odstotkov biti namenjeno za opremo.

Lani je Slovenija namenila komaj 1 odstotek BDP za obrambo, za opremo pa od tega komaj kakih 8 odstotkov! In slovenski BDP je zadnjih 5 let rasel, lani je znašal malo več kot 54 milijard evrov, kakih 26.000 evrov na prebivalca. Lord Robertson je bil oster, države, torej vlade, morajo izpolnjevati sprejete obveze in končno, tu ne gre za sredstva, namenjena za Nato, to so sredstva za obrambo Slovenije, za SV in ne morda za obrambne sile ZDA. Nerazumljivo in nesprejemljivo je, da se nekaj, kar bi že letos moralo biti uresničeno, to odlaša za nadaljnjih 5 let, in cilj je občutno manjši znesek od obveze!

Nedavno je na predavanju poljski veleposlanik g. Paweł Czerwiński  povedal, da bo država, ki ni pripravljena investirati v lastno vojsko, v doglednem času prisiljena dajati nekajkrat več za tujo vojsko. To pa smo Slovenci že doživljali do pred 30 leti. Sicer pa smo v zadnjih 28 letih v Sloveniji z oškodovanjem družbenega premoženja, korupcijo in slabim gospodarjenjem izgubili nekajkrat več sredstev, kot bi jih morali dajati za lastno vojsko, pa še za zdravstvo, znanost in šolstvo bi ostalo! Lanska zahteva predsednika Trumpa je bila, da morajo evropske zaveznice končno začeti bolj resno skrbeti za skupno varnost. Enkrat mora biti konec parazitskega zanašanja, da bodo ZDA in še morda nekaj resnih zaveznic vekomaj skrbelo za evropsko varnost. Združena Evropa je gospodarska in tehnološka velesila in mora končno začeti sama skrbeti za red in varnost na svojem dvorišču. Gre za delitev dela in nalog med ZDA in Evropo, ki pa si medsebojno zaupata, pomagata in sodelujeta pri skupni obrambi evroatlantskega prostora in tudi širše. Okrogla miza je izpostavila tudi  še drug problem na področju, relevantnem za razumevanje vloge zveze Nato za mir v Evropi in svetu, to je nezanimanje in površno poznavanje, celo neznanje Slovencev, predvsem mladine, o problematiki zunanje in obrambne politike doma, v Evropi in svetu.

Foto: epa

Zgodovine Evrope in Slovenije zadnjih 30-50 let se skorajda ne poučuje v našem šolskem sistemu. Medijski prostor je tu odprt za popačeno prikazovanje novejše zgodovine in stanja na področju geopolitike, mednarodnih odnosov in varnosti. Naloga civilne družbe, kot je SON, je tudi, da se bolj aktivno vključi v posredovanje nepopačenih informacij in razlag dogajanj v mednarodnih odnosih. Kar sem še pogrešal v govorih in razpravah na okrogli mizi, pa je vloga Nata na področju civilne zaščite in reševanja, pri razvoju znanosti in tehnologije in gospodarstva. Civilne aktivnosti zveze Nato niso nič manj pomembne kot vojaške. Tu so še velike priložnosti za slovensko industrijo in znanost. Če potegnemo črto, je proslava obeh jubilejev uspela. Pokazala je, kaj danes je Nato in zakaj ga potrebujemo, in obenem je nastavila ogledalo vrhu slovenske politike, da končno spregleda, kaj je v Sloveniji narobe na področju obrambne in varnostne politike in kako naprej.

Jože Rant st.