Spoštovani bralec, cenjena bralka – morda vas bo presenetilo, toda precej dobro vas poznam. Naj to poskušam dokazati z opisom vaših karakternih lastnosti:
Pošteno povejte, ali ste se v zgornjem opisu prepoznali in kako bi na lestvici od 1 (slabo) do 5 (odlično) ocenili korektnost mojega opisa?
Uvodni tekst seveda ni moje delo, temveč ga je leta 1948 sestavil psiholog Bertram Forer tako, da je uporabil delčke astroloških napovedi, ki jih je našel v različnih časopisih. Tako sestavljeno “analizo osebnostnih lastnosti” je dal preveriti svojim študentom s pretvezo, da je bila pripravljena za vsakega od njih posebej. Študentje, ki torej niso vedeli, da imajo v rokah identičen tekst, so ga v povprečju ocenili s 4,3. Forerjevem testu so torej priznali 86-odstotno natančnost. Eksperiment je bil tekom desetletij uradno ponovljen več stokrat, vsakokrat s skoraj identičnim rezultatom.
Kdo je šarlatan?
Beseda šarlatan označuje osebo, ki se pretvarja, da ima posebna znanja in/ali veščine, da bi s prevaro prišla do lastne slave in vašega denarja. Njihove žrtve najdemo med naivnimi posamezniki, ki verjamejo, da je zapletene probleme moč rešiti čez noč, in sicer z uporabo čarobne formule in s kančkom posebnih sposobnosti.
Pojem šarlatan se največkrat povezuje z lažnimi zdravniki, zdravilci in finančnimi prevaranti. V Sloveniji se na podlagi ustvarjenih rezultatov upravičeno dozdeva, da je pojav najbolj razširjen v tistem delu gospodarske »elite«, ki skrbi za upravljanje z državnim premoženjem ter med instant politiki, ki se zaradi meteornih vzponov v rekordno kratkem času srečajo z neusmiljenim stropom svojih dejanskih sposobnosti.
Uvodoma opisani Forerjev efekt opisuje delovanje psevdoznanosti in pojasnjuje, zakaj so šarlatani vseh vrst kratkoročno prepričljivi.
Prvič, večino trditev, ki jih uporabljajo, je tako splošnih, da jih z lahkoto pripišemo vsakemu človeku, podjetju, situaciji (npr.: Čeprav na zunaj disciplinirani in umirjeni, ste znotraj sebe včasih zaskrbljeni in negotovi).
Drugič, ljudje zelo radi sprejmemo laskave trditve o sebi, četudi se zavedamo, da niso povsem točne (Ponosni ste nase, ker samostojno in neodvisno razmišljate in ne sprejmete izjav drugih kar tako, brez zadovoljivih argumentov!). Le kdo želi samega sebe videti kot nerazmišljujočega in vodljivega sledilca?
Tretjič, prijazen ton besedila, ki je le mestoma kritičen in ne vsebuje nobenih negativnih trditev večini zveni bolj prepričljivo (npr.: Čeprav imate nekaj osebnostnih pomanjkljivosti, ste jih v glavnem sposobni kompenzirati in najti rešitve zanje.). In četrtič, ter morda najbolj pomembno – ljudje bistveno prej in lažje sprejmemo podatke, ki pritrjujejo naši samopodobi in istočasno nezavedno izločimo vse ostalo. Vneto iščemo dodatne potrditve našega že prej oblikovanega stališča in z enako vnemo izločamo podatke, ki bi nas utegnili prepričati o nasprotnem.
Primeri leporečja
V nadaljevanju si poglejmo nekaj zgovornih primerov praznega leporečenja, ki so nam v Sloveniji redno in povsem nekritično servirani. Najprej kratek mozaik izjav, s katerimi nam modri upravitelji državnega premoženja prodajajo strategijo. Bolje rečeno, strateško prodajajo meglo.
Sledi modrovanje o vlogi in nalogah nadzornih svetov, ki je ne le razvojno netočno, temveč tudi povsem skregano s slovensko realnostjo:
Poglejmo še kratko retorično mojstrovino osebe, katere prizadevanja so slovenske državljane, po mnenju nekaterih poznavalcev, stala vsaj milijardo evrov: “ABC je preveč pomembna družba, da bi kdor koli počel kar koli, kar bi bilo v nasprotju s tem, da bi družba normalno poslovala.”
Obramba pred manipulacijami
Kako se zaščititi pred njihovimi manipulacijami? Najučinkovitejša recepta za uspešno razkrinkavanje šarlatanov sta javno objavljanje (rezultatov) njihovega delovanja in neusmiljeno soočanje z njihovimi »strokovnimi« stališči. V obeh primerih boste hitro ugotovili, da se, kot hudič križa, izogibajo javnih nastopov in kritičnih soočenj s pravimi strokovnjaki. Že hitra analiza bo pokazala tudi na globok razkorak med njihovimi obljubami (ustvarjenimi pričakovanji) ter dejanskimi rezultati. In tretje – ko jih izvabite iz sence varnega zavetja in jim vzamete možnost prikritega delovanja, se njihova moč in vpliv sesujeta v prah.
Sicer pa nikoli ne sprejmite nasveta, ki ga niste sami iskali, pa naj zgleda še tako dobronameren. Izogibajte se literaturi, analizam in priročnikom, ki jih pripravljajo in o njih pridigajo ekskluzivni dvorni dobavitelji znanja. Še zlasti takrat, kadar so življenjsko odvisni od enega samega naročnika! Vedno se vprašajte, čigava mnenja zares stojijo izza neprofitnih organizacij, stanovskih združenj in neodvisnih inštitutov? Zakaj avtorji razmišljajo na tak način? In predvsem poskusite ugotoviti, kdo bo imel od tega korist? Vsako minuto se rodi nov naivnež, ki bo postal žrtev šarlatanov. Kaj boste storili, da to jutri ne boste vi?
Edvard Ofentavšek