Vsak od nas se v svojem življenju neprenehoma srečuje z različnimi pogodbami. Mogoče se niti ne zavedate, da v resnici sklepate pogodbo, ko na črpalki kupite bencin ali v trgovini kruh. Vendar gre za pogodbe “iz rok v roke”, vi njim denar, oni vam gorivo ali za vaš avto ali vaše telo. Razvoj pogodbenega prava je seveda neizogibno povezan s pismenostjo. Nepismeni ljudje imajo še danes težave pri sklepanju pravnih poslov, pa vendar jih tudi njim uspe skleniti ob pomoči notarja. Ko sem nekoč izpodbijala pravni posel, ki naj bi ga sklenila oseba, sicer hospitalizirana na psihiatriji, nepismena in neslovensko govoreča, vendar pred notarjem, sem gladko pogorela. Ne glede na to, da se priči nista spomnili, da oseba ni govorila slovensko in da ji je bila pogodba prebrana v slovenščini, da je bil na pogodbi le njen prstni odtis, je notar pogodbo overil. In kam bi prišli, če ne bi zaupali notarskim zapisom, je menilo sodišče.
Do notariata je zgodovina pripeljala postopoma, temu, da so bile pri ustnih pogodbah navzoče priče, nato tudi pri pisnih, je sledilo pečatenje pogodbe, v primorskih krajih pa se je že zelo zgodaj začelo sklepati pogodbe pred osebami, vrednimi zaupanja, današnjimi notarji.
Ali je preveč popitega alkohola krivega za številne spore?
Pri naših prednikih, kranjskih kmetih, je bil do konca 18. stoletja še vedno v navadi način, da so po sklenjenem poslu za potrditev le-tega “udarili na kosmato”, in preden dobite kakšne čudne misli, udarjali so po kosmati plati kožuha. Do danes pa je ohranjen tudi običaj, da si pogodbenika sežeta v roke in s tem potrdita sklenitev posla. Ampak pri naših prednikih je bil tudi trdovraten običaj, tako imenovani likof, to je, da ob sklenitvi pravnega posla udeležene osebe spijejo nekaj alkoholne pijače, pri nas predvsem vina. Pa smo tukaj! Koliko pijač steče po grlu, morebiti še pred sklenitvijo ali med sklepanjem poslov še danes, je težko vedeti. Da bi znala biti ta navada še živa, sklepam na podlagi številnih sporov, ki jih poskušamo rešiti po najboljši vesti in znanju.
Kako naj stranka raziskuje bančni kriminal, če v isti banki prosi za kredit?
Moje mnenje glede dvoumnosti zakona je znano. Zakon je napisan tako, da ga lahko tolmačiš po potrebi. Da je SDS najela ugoden kredit, je zmotilo medije, navajene, da tajkunske nikoli vrnjene kredite plačamo vsi davkoplačevalci. Zmotilo jih je tudi, da kredit ni najet v banki. Ampak kako naj stranka raziskuje bančni kriminal, če v isti banki prosi za kredit? Ga bo sploh dobila, ne da bi prodala dušo? Neodvisnost Logarjeve komisije, ki končuje svoje delo kljub “nagajivosti” vseh, ki lahko njeno delo le ovirajo, bi bila z najemom kredita nedvomno ogrožena. Ne mislim, da bi Logar postal zaradi tega pristranski, ampak da bi mediji začeli akcijo proti preiskovalni komisiji, ki bi, po njihovem, pridobila kakšne takšne ugodnosti, da bi pri preiskovanju bank zamižala vsaj na eno oko. Mediji bi Logarjevi komisiji na ta način odvzeli kredibilnost v očeh javnosti.
O Cerarjevem nezakonitem posegu v pravnomočno odločbo mediji molčijo
In v vse to kot strela udari novica, da je Vrhovno sodišče ugodilo pritožbi MNZ in razveljavilo začasno odredbo, ki jo je izdalo Upravno sodišče prav pred obravnavo ustavne obtožbe in z njo pokrilo hrbet Cerarju in Shamiehu. Vendar o tem mediji ne bodo poročali na način, ki bi potrdil upravičenost ustavne obtožbe. Ne, malo na preskok gre poročanje, rekoč, da gre vendarle samo za začasno odredbo, prej še tako zelo opevano, po odločitvi Vrhovnega sodišča pa zminimalizirano do skrajnosti. In kot je v teh krajih običaj, se zaradi tega nihče ne čuti odgovornega, nihče niti ne opazi, da je ministrica za notranje zadeve pokazala več občutka za zakonitost kot predsednik vlade, sicer strankarski, strokovni kolega in družinski prijatelj. Ko iz stranke SDS izstopi kak član, za naše medije nemudoma postane viden, vpliven “nekdanji” član SDS. Četudi pred tem zanj skoraj še nihče ni slišal, ga mediji več dni “rolajo” v poročilih in napovedujejo razpad stranke, najmanj vpijejo o nezadovoljstvu članstva in času, da odstopi predsednik, ki v državi vedno znova na volitvah dobi največ glasov, za katerega ljudje še vedno v tisočih demonstrirajo, ko se mu godi ne samo krivica, ne samo svinjarija, ampak je žrtev kaznivih dejanj. Zdaj, ko ministrica dejansko skoči proti predsedniku vlade, ki je nezakonito posegel v pravnomočno odločbo, ki jo je izdalo njeno ministrstvo, pa mediji molčijo. Ni slišati o razprtijah v stranki, o razpadanju stranke, ni pozivov k odstopu predsednika vlade.
Erjavec o politično korektni rešitvi in ne o pravni
Predsednik stranke upokojencev, če se ne motim, tudi sam pravnik, je celo izjavil: “Politizacija primera za Shamieha ne prinaša nobene rešitve. Njegovi pooblaščenci bi morali poiskati korektno pravno rešitev.” Oprostite, gospod zunanji minister, od kdaj so pooblaščenci tisti, ki iščejo korektno pravno rešitev? In kaj je korektna pravna rešitev? Je to bolj korektna ali bolj pravna? Ali je več rešitev, ki so pravne, pa morebiti niso korektne, manj korektne, bolj korektne, manj pravne, bolj pravne? V resnici je pravno rešitev že zdavnaj našlo ministrstvo za notranje zadeve! In vlada jo je prekršila! In vi niste naredili ničesar, da to preprečite! Ali mora biti zakonita odločba pravna ali korektna? In tudi na to izjavo mediji niso odreagirali. Besedna zveza “pravno korektna rešitev” jih je očitno tako zapeljala, da niti opazili niso, da je s to izjavo nekaj hudo narobe in da je Erjavec govoril o “politično korektni”, ne pa o “pravni” rešitvi.
Boju vseh proti enemu se je pridružila še Nova Slovenija
Zato je očitno, da se bo levica, ki je zaplula v čudne vode s svojo aroganco in samopašnostjo, težko reševala z Dražgošami ali Prešernovimi nagradami. Raje, kot da bi sami kaj dobrega in pravnega in prav naredili, bodo kot mrhovinarji čakali in iskali najmanjšo možnost za očitke Janezu Janši in kar stranki SDS nasploh. Temu boju vseh proti enemu se je pridružila tudi Nova Slovenija, ki je štiri leta preživela v borbi, ne za lastni obstoj, ampak v borbi za razbitje stranke SDS, ki bi ji morala biti naravna zaveznica. Novonastale stranke, ki jih mediji ponovno poskušajo umestiti visoko na lestvicah, pa čeprav nimajo niti članov niti programa, za Novo Slovenijo niso signal, da je čas za spremembo, da je skrajni čas, da NSi sama naredi tisto, za kar si je ves čas prizadevala, da naredijo pri SDS. Pa ne bom jim prišepetavala, kaj je to. Sami vedo! In še vedno se spominjam Mojce Kucler Dolinar!
Samo toliko! Pa zdravi ostanite, ošpice se kažejo v rdečih izpuščajih. Ne v rumeno modrih!
Lucija Šikovec Ušaj