fbpx

Koalicija narodne enotnosti ali ponovne volitve?

Aleksander Rant, urednik in voditelj. (Foto: Nova24TV)

V prihodnjih dneh, ko bo Državna volilna komisija objavila uradne izide in ko bo predsednik republike Borut Pahor podelil mandat za sestavo vlade relativnemu zmagovalcu volitev (SDS), bomo videli, kakšna prihodnost nas čaka. Kljub nenehnemu demoniziranju Janše s strani levičarskih medijev je dejstvo, da lahko stabilno vlado sestavita le on in Slovenska demokratska stranka. V državni zbor sta se prebili le dve desnosredinski stranki, SDS in NSi, kar ne zadošča za desnosredinsko koalicijo. Tudi če se tema dvema pridruži Slovenska nacionalna stranka, mandatov ni dovolj za samostojno vladanje.

Skrajno totalitaristične Levice nobeden ne bo jemal v koalicijo, če želi biti vsaj do neke mere kredibilen, zato tudi leva vlada ni mogoča. LMŠ, SMC, SD, DeSUS in Stranka Alenke Bratušek skupaj prav tako ne dosežejo parlamentarne večine. Največji problem te koalicije bi bili dosedanji koalicijski partnerji, ki so bili na koncu popolnoma skregani. Takšni ljudje ne morejo voditi nove vlade, sploh ne z minimalno prednostjo, ki jo ima nesojeni mandatar Marjan Šarec. Ostaneta torej le dve možnosti: vlada narodne enotnosti ali predčasne volitve.

Pri tem, ali ima Slovenija čas znova oditi na volitve, pa bo odločala relativna zmagovalka. Dejstvo je, da je treba po fiasku koalicije SMC, SD in DeSUS takoj urediti nekaj ključnih resorjev. Nujno je treba reformirati pokojninski sistem, saj je nevzdržen. Zdravstvo je treba očistiti korupcije in skrajšati čakalne vrste. Nemudoma je treba okrepiti vojsko in policijo ter zavarovati južno in zahodno mejo Republike Slovenije. Treba pa je tudi sprejeti ugodnejšo davčno zakonodajo, da bodo mladi ostajali doma in da bodo tuja podjetja investirala v Sloveniji.

Šarec mandatar? Bomo videli …
Če bi se strankam, ki bi tvorile koalicijo narodne enotnosti, uspelo poenotiti vsaj o teh ključnih izzivih, bi bilo prihodnjemu mandatarju lažje razmisliti o sestavi široke koalicije. V takšni vladi bi lahko sodelovale stranke SDS, LMŠ, SMC in NSi. Čeprav na stranki SMC visi neuspeh prejšnjega mandata, pa se ji je uspelo znebiti precejšnjega dela radikalno levih poslancev. Brglezova struja se je zmanjšala, medtem ko je Cerarjeva ostala močna. Prav tako je v stranki Marjana Šarca veliko poslancev, ki so v preteklosti že dobro sodelovali z desnico in s sredino. Bolj kot poslanci LMŠ bo problematičen Šarec. Bo zadovoljen z drugim mestom ali pa bo raje odklonil sodelovanje za dobro Slovenije, ker je zaljubljen v lastno legendo o Šarcu mandatarju? Bomo videli.

Marjan Šarec (Foto: STA)

Zadnja možnost, ki bi sicer pomenila nadaljevanje nestabilnosti in brezvladja, a bi lahko rešila marsikaj, pa so nove predčasne volitve. Te bi razmerja v državnem zboru postavile na novo. Šarec bi izgubil še več, prav tako bi znal izgubljati SD, najbrž pa bi iz parlamenta izpadel DeSUS. Ob zdajšnjih raziskavah je jasno, da bi z novimi volitvami največ pridobila prav Slovenska demokratska stranka, saj se spet večji del desnega volilnega telesa ni aktiviral. Popolna aktivacija je potekala v Ljubljani, kjer je zmagala radikalna totalitaristična stranka Levica.

Stranke, ki niso zmagale niti v enem okraju, imajo 31 poslancev
Ključna pa je sprememba volilnega sistema, saj zdajšnji volilni sistem omogoča šibak državni zbor. In če mislite, da je to zarotniško pisanje desničarja, se vprašajte, kdaj smo imeli res suvereno oblast. Kdaj je bila koalicija v državnem zboru tako trdna, da se je lahko uprla mafiji in lobistom? Zdajšnji sistem je narejen ravno za to, da lahko neformalna omrežja ohranjajo svoj vpliv na manjše stranke, ki se jih da kupiti. Te potem tvorijo koalicije z zmagovalci volitev. In če zmagovalec začne mimo “stricev” dejansko vladati, na koncu ne more narediti ničesar, ker ga manjše stranke izsiljujejo z odhodom iz koalicije.

Edini način, da bo Slovenija stabilna država, je večinski volilni sistem. Sistem, v katerem bo najmočnejša stranka po ljudski volji lahko dejansko izvajala oblast in ne bo podvržena izsiljevanju manjših strank, ki so dobile v celotni Sloveniji manj glasov kot en kandidat zmagovalne stranke v svojem okraju. Premislite, SDS je zmagala v 75 volilnih okrajih od 88, ima pa 25 poslancev. SNS, SAB, DeSUS, SMC in NSi niso zmagale niti v enem okraju, skupaj pa imajo 31 poslancev, 6 več torej kot stranka, ki je zmagala skoraj povsod. Sistem je nepravičen in ne omogoča močne vlade. Zatorej je za prihodnost Slovenije pomembna predvsem sprememba volilne zakonodaje.

Aleksander Rant