fbpx

Odlikovanja bi morali zapakirati v vrečko in jih dostaviti na rusko veleposlaništvo

Foto: Mediaspeed

Leta 2019 in 2020 sem bil kot mednarodno uveljavljen projektant štiri mesece v Moskvi in s tamkajšnjimi ruskimi inženirji obiskoval čistilne naprave, naprave za obdelavo blata in odpadkov, naprave za naftno industrijo in podobno. Po številnih tehničnih sestankih je med vožnjo v avtomobilu vedno nanesla beseda na politiko. Brez izjeme so vsi hudo kritizirali Putina in njegov režim ter iskali možnosti, kako bi zapustili Rusijo. Vprašal sem jih, ali jih ni nič strah slabo govoriti o Putinu.

Odgovor je bil, da je njegova oblast tako močna, da tega niti ne preganja. Tako ali tako ne moremo ničesar drugega storiti, kot da jamramo in kritiziramo. Če pa bi javno protestirali, bi nas Putinov režim takoj preganjal in zaprl v ječo: “Welcome to jail!“. Ko je prejšnji teden Putin izvedel invazijo na Ukrajino, sem od enega izmed inženirjev iz Moskve dobil naslednje sporočilo:

      • 2. 22 13:42 – ******: Dear Janez. I want you to know. I am very ashamed of Russia.
      • 2. 22 21:59 – Janez Susa: This is terrible what Putin is doing. Nobody threatens Russia. Why attack Ukraine??
      • 2. 22 09:07 – ******: The man who stay in power so long time is losing reality. The worst thing is I can do nothing. If we are disagree, welcome to a jail. This is North Korean way. I even can’t leave the country, my visa finished last year.
    1. Rusi se sramujejo Putina. Vendar zaradi surovosti njegovega režima ne upajo in ne morejo storiti ničesar. Če protestirajo proti vojni v Ukrajini, kar smo sedaj videli po številnih ruskih mestih, jih policija masovno pretepa in zapira v Putinove ječe. “This is North Korean way”. Ruski narod dojema Putina kot surovega despota, ki je že toliko časa na oblasti, da je izgubil stik z realnostjo. Rusi sovražijo Putina. Vendar se ga bojijo. Vsak, ki se mu je upal upreti, ga je zastrupil, ubil, mučil in zaprl v ječo. Ruski delavec je lačen. Plače so bedne, hrana v trgovinah je slaba in draga. Poceni so samo cigarete in vodka. Zato sem telefoniral lastniku tovarne v Nemčijo, katere stroje so ruski delavci montirali, da jim prinese božičnico. Mož je to tudi storil, čeprav je njegova nemška firma ruski montažni firmi vse plačala in ni bil dolžan ničesar. Usedel se je na avion in z denarjem v žepu priletel v Moskvo. Delavci mi niso verjeli, dokler niso dobili denarja v roke, potem pa komaj zadrževali solze hvaležnosti. Tako hudo je. V resnici. Seveda, ruska montažna firma ni vedela ničesar o tem.

      Ravno takrat, ko sem bil v Moskvi, se je Ukrajinska pravoslavna cerkev, ki jo je 322 let nadzorovala Ruska pravoslavna cerkev, uradno odcepila od ruske. Kaj hujšega! Po devetih ruskih propagandnih režimskih TV kanalih se je non-stop zlivala sovražna gnojnica čez Ukrajino in Ukrajince. Eno samo pranje možganov. Že takrat, leta 2019, je Putinov napad na Ukrajino visel v zraku.

      Kučanovi posli z Rusijo so ena sama “revščina”
      Decembra 2019 sem bil povabljen na Slovensko veleposlaništvo v Moskvi na proslavo dneva samostojnosti in enotnosti Republike Slovenije. Bil sem počaščen in prijetno se je bilo družiti z rojaki. Nad samim govorom veleposlanika pa razočaran. Nekako neslovesno je dejal: “Leta 1990 se je Slovenija pač odločila, da bo samostojna, in sedaj pač to praznujemo!”. Med gosti je krožil neki neuki mladenič, menda od Erjavčeve gospodarske diplomacije, ki je blebetal take neumnosti, da ga je bilo že težko poslušati. Kasneje, ob priliki, sem slovenskega vojaškega atašeja nagovoril, da se mi zdi, da namerava Putin napasti Ukrajino. Zmrznil je kot ledena sveča in mi strumno odgovoril, da o tem sploh ne sme govoriti, ker so to tajne informacije. No, sedaj to niso več tajne informacije, temveč kruta realnost. Od gostov sem izvedel podatek, da je v Moskvi kakšnih 120 Slovencev, od katerih jih je slaba polovica prišla na sprejem na veleposlaništvo. V Berlinu jih je okoli 3.000. Gospodarstveniki se s kakšnimi veliki posli niso pohvalili, kvečjemu, da se na ruskem trgu borijo z hudimi težavami za preživetje. Za znameniti Škrabčev RIKO pa so dejali, da so njegovi posli navadno mafijsko sranje. V Sloveniji se kot balon napihujejo posli Kučanovih gospodarstvenikov z Rusijo, v realnosti pa je tega bore malo. V Moskvi boste zaman iskali nekoč popularno Kompasovo poslovalnico. Za bogate ruske turiste v Sloveniji ni dovolj nobel hotela. Srednjega sloja pa v Rusiji ni. Obstajajo le super bogati oligarhi in bedna preganjana raja brez kupne moči.

      Milan Kučan in Janez Škrabec (Foto: Mediaspeed)

      V samoti mrzle hotelske sobe v Moskvi sem se decembra 2019 spraševal, kakšna pa je sploh razlika med Putinovim režimom in režimom v Sloveniji? V bistvu nobena. Le da se v Sloveniji, za razliko od Putina, despot Kučan skriva v Murglah in deluje iz ozadja globoke države. Oblast, državne inštitucije, sodišče, tožilstvo, režimske propagandne televizije: RTV, Pop TV, vse to pa je povsem enako. Le z veliko več sprenevedanja in svetohlinstva. Enako kot v Putinovi Rusiji je tudi v Sloveniji vodja opozicije Janez Janša pristal v ječi. Odkar pa je postal premier, mu Putinovi pleničarji neprestano grozijo s smrtjo. Generalni državni tožilec Drago Šketa pa kot šolarček hodi po nasvete v Moskvo, ko revček kljub 24 obtožnicam ni uspel Franca Kanglerja spraviti v zapor.

      Putinova invazija na Ukrajino je do konca zavržna. V bližnji zgodovini jo lahko primerjamo samo z zahrbtnim terorističnim napadom na stolpnici WTC v New Yorku leta 2001. Bombardiranje Harkova in Kijeva je gnusen zločin zoper človeštvo. Ukrajinci bodo ubranili svojo domovino. Drugače ne more biti. V Ukrajini se bije bitka za svobodno Evropo. Ukrajina ni sama. Močna, neustavljiva  reka pomoči v orožju in materialu bo tekla iz svobodne Evrope toliko časa, dokler ne bo Ukrajino zapustil še zadnji Putinov Wagnerjev ali čečenski islamistični plačanec. Skrajni čas je, Mr. Biden, da v Črno in Baltiško morje pošlješ po dve letalonosilki z vsem spremstvom. Zgolj na redne vojaške vaje. In razpišeš nagrado za Putinovo glavo, za en dolar nižjo kot za Osamo bin Ladna.

      Tudi slovenski Putinovi hlapci lahko nekaj prispevate za svobodno Ukrajino. Jankovič naj najde staro Mercatorjevo vrečko, v katero naj pri Kučanu doma zložijo odlikovanja in jih vrnejo na Rusko veleposlaništvo v Ljubljani. Trpeč ukrajinski narod vam bo hvaležen. Največja graditeljica DSO-jev v zgodovini Slovenije, Anja Kopač, je to že storila. Slovenskim volivcem v poduk pa naslednje: če na volitvah zmaga KUL-Kult Uljanova Lenina in/ali Golobovo Gibanje Svoboda, nas v Sloveniji ponovno čaka Putinov režim. Golobova “svoboda” je gibanje za svobodno bogatenje golobjega oligarha. Resnična bitka za svobodo se danes bije v Ukrajini. Aprila bo na tnalu resnična svoboda v Sloveniji.

      Dr. Janez Suša