Avstrijsko kosilo

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel. (Foto: STA)

Dan pred božičem je predsednik Pahor z zlatim redom za zasluge odlikoval profesorja in nekdanjega predsednika Ustavnega sodišča Petra Jambreka, s srebrnim redom za zasluge pa Erharda Buska, ki je bil predsednik Avstrijske ljudske stranke (ÖVP) in avstrijski podkancler med letoma 1991 in 1995, torej v prvih letih slovenske državnosti. Istega dne je avstrijska veleposlanica Sigrid Berka na kosilo povabila nekaj Buskovih slovenskih znancev, med njimi Lojzeta Peterleta, Ernesta Petriča in avtorja teh vrstic.

Dan Pahorjevega sprejema in avstrijskega kosila se je ujemal z datumom plebicita pred 29 leti. Kombinacija odlikovancev ni bila slaba: Jambrek je bil potem, ko se je zavleklo pri ustavi, eden prvih zagovornikov plebiscita; Busek pa je bil poleg zunanjega ministra Mocka glavni slovenski zaveznik v Avstriji.

Pred plebiscitom je bilo pri opoziciji (ZKS-SDP, ZSMS-LDS) veliko nasprotovanja in omahovanja, Danilo Türk pa je celo objavil članek (“O legitimnosti in efektivnosti državne oblasti”, Delo, 3. decembra 1990), v katerem je precej neposredno kritiziral slovenski plebiscit. Ugotavljal je, da “primanjkljaja efektivnosti oblasti slovenske države” ni mogoče odpraviti s “presežkom legitimnosti”. Mednarodno pravo naj se ne bi oziralo na demokratičnost, ampak na efektivnost, torej učinkovitost, ki je kot je bilo mogoče sklepati na strani Jugoslavije. Türk je opozarjal, da plebiscit “ne bo ustvaril nobenih mednarodnopravnih posledic” in da celo izraz (“plebiscit”) ni najbolj ustrezen.

O tistem dogajanju obstaja veliko dokumentov, sam pa sem leta 1992 (v Skrivnosti države) zapisal:
Najprej je bil problem datum, ki mu je nasprotoval tudi Kučan, najbrž zato, ker si ga ni izbral on. Drugi, hujši problem so bili procenti. Kot sem že povedal, je Demos menil, da se je najbolje zadovoljiti z večino volilnih udeležencev. Liberalni demokrati, ki jih je najprej zastopal Jožef Školč, nato pa Šetinc, so bili za tri četrtine, za dve tretjini in za vse mogoče druge kombinacije. Vmes je padel predlog, pozabil sem, čigav, naj bi za pozitiven izid šteli pritrdilen odgovor 60 odstotkov udeležencev, kar naj bi bilo varneje od polovice volilnih upravičencev. Celo dve tretjini udeležencev naj bi bili varnejši od večine upravičencev. Opozicija je Demosu upravičeno očitala, da se boji svojega lastnega naroda in da dejansko nima zaupanja v uspeh osamosvojitve … Morda so nekateri (tudi Pučnik) želeli ekskluzivno zmago Demosa in so se požvižgali na opozicijo. Moja stranka je izoblikovala stališče, da je plebiscit vsenarodno dejanje, da ga morajo podpreti vse stranke in da potemtakem rezultat ni vprašljiv … Do končnega dogovora, ki so ga navsezadnje podpisali tik pred sejo parlamenta, je prišlo v moji odsotnosti (ker sem bil v Parizu). Zavedam se, da je k vsemu skupaj precej pripomogel Milan Kučan, ki se je takrat dejansko postavil na čelo osamosvojitvenega gibanja …

Z avstrijskim zunanjim ministrom Mockom sem se prvič srečal na zasedanju Pentagonale v Benetkah konec julija, z Buskom pa na krščansko-demokratskem taboru na Ptuju 16. septembra 1990. Oktobra mi je potem, ko me je izključil jugoslovanski zunanji minister Budimir Lončar avstrijsko prepustnico za newyorški sestanek KVSE priskrbel Alois Mock. Mock je bil tudi prvi minister, s katerim mi je uspelo govoriti 27. junija 1991 potem, ko sem zaman zvonil pri vratih ljubljanskega konzulata, ki ga je vodila Jutta Stefan Bastl.

Takšne podatke in anekdote smo si pripovedovali pri kosilu aktualne veleposlanice.

Zvečer je predsednik Borut Pahor izrekel dve drzni oceni:
1. Moje mnenje je, da bi bil razvoj zgodovinskih dogodkov drugačen, če bi namesto polne enotnosti na plebiscitu odločitev za ustanovitev lastne države zmagala le za las. Pravzaprav mislim, da ne bi bilo velikih razlik tudi, če bi izgubila samo za las. Preprosto bi imeli znova izkušnjo z narodno delitvijo, ki bi se lahko v nadaljevanju znova razvila v tragičen narodni razkol.
2. …vidimo porast politike, ki deli. Ta politika se ne trudi, da bi razlike presegala, nasprotno. Te razlike izkorišča. To ustvarja razmere, ko ni več plemenito, če poskušaš nagovarjati politične tekmece ali celo z njimi sodelovati. Nasprotno, vse bolj in bolj se zdi, da zadostuje, da nagovarjaš svoje lastne podpornike, tekmece pa stigmatiziraš ali celo izključuješ.

Milan Kučan (Foto: posnetek zaslona)

Pahorjevi oceni je nekdanji predsednik Kučan, ki se je po vsem videzu počutil nagovorjen z drugo od njiju, ironično označil kot “pravljični”. Sicer sta bila nekoč oba predsednika države tudi predsednika komunistične stranke (Pahor sicer v mnogostrankarskem, Kučan pa še v enostrankarskem sistemu), vendar se zdi drznost bolj primerna kot ironija.

dr. Dimitrij Rupel

  • SIMON ROZIC

    Predsednik Pahor je bil v govoru kot vedno, zelo realen;
    nanj sem ponosen saj je edini predsednik do danes, ki resnično
    razume ljudi in tudi tragična politična razmerja v državi!

    • Slovenec 33

      Ne doumeš realnosti
      Kdaj in kako je lahko največji veleizdajalec slovenskega naroda v tretjem tisočletrju sploh predsednik države.
      To je lahko samo v okupirani državi Sloveniji, kjer vladajo rdeči klerikalci.
      Je bivši predsednik nekajkrat prebarvanih –

      Rdeči klerikalci, ki so se nekajkrat preimenovali (ZKS, ZKS-SDP,ZLSD,
      SD) in ustanovili še “nove napredne” stranke (DESUS, SMC, LMŠ, SAB, Levica) še sedaj vladajo v Sloveniji.
      Vse veje oblasti so v rokah rdečih klerikalcev, ki so potomci ali pa nasledniki rdečih verskih blaznežev, ki so izvedli genocid nad
      slovenskimi rodoljubi, ki še vedno leže po več kot 600 moriščih po
      slovenski zemlji.
      Po koncu vojne so rdeči verski blazneži privlekli v
      Slovenijo okupatorje, da so po slovenski zemlji hodili oboroženi tuji
      vojaki, govorili tuj jezik in še s pisavo so nas posiljevali. Ves ta čas
      so rdeči slovenski verski blazneži hodili na jug po direktive, kako
      uničevati, zatirati in ropati Slovence – KOLABORANTI.
      Njihovo osnovno vodilo je ŠKODOVANJE SLOVENSKIM INTERESOM, KJERKOLI, KADARKOLI IN ČIMBOLJ
      Poglej njegovo delovanje
      – kot predsednik vlade je omogočil in prikril pretok ene milijarde dolarjev denarja za namene terorizma in kdo je dobil provizije, ker se jim je menda banka odrekla
      – kot predsednik vlade in predsednik države, ki je vrhovni poveljnik slovenske vojske je omogočil uničenje slovenske vojske, da ni sposobna braniti države.
      A se temu reče realnost ? – ČESTITAM:

      • RATATA

        Ga tudi ti ne prebavljaš… bebavega racmana!!

    • Andrej Grafenauer

      Se strinjam, zato ga levičarji sovražijo bolj kot Janšo.

      • SIMON ROZIC

        …predvsem ga sovraži Kučan!

        • Andrej Grafenauer

          Ne samo Kučan, kadar se morejo, saj se vanj zaganjajo levičarski “intlektualci” in družbenopolitični delavci, ki se imajo za novinarje. In to od začetka njegovega 1.mandata, ko je povozil drugorazrednega. Ne prebavljajo ga niti agresivni neokomunisti iz zzb nob, varuhi lažnivih mitov o nob, saj se Pahor iskreno zavzema za spravo. Tu se vsa zgodba začne in konča.

  • RATATA

    Verjetno bi bilo preveč drzno uveljaviti starodavno državnost slovenskih Dežel, ki internacionalno pravno 01.12.1918 s Kraljevino Srbijo sestavile državo, nazadnje poimenovano sfrj.
    Seveda bi bilo najprej to dojeti in razumeti…, to pa je nekaj nepojmljivega ….
    takrat je bila prikazana vsa boljševistična ignoranca in nepoznavanje elementov državnosti.
    To je pač neizogibno, saj verniki Edijevega “odmiranja države”.
    Izkazano je bilo prepričanje, da se vse začenja z osamosvojitvijo upravne enote narejeno v Jajcu.
    S tem se je začela posranija!
    …. Kar je 1918 sestavilo YU državo, so “delali novo” – in to “pesniki, pisatelji in sociologi kulture”. Butale! Že Milčinski je vedel.
    Še danes jim ni jasno, da se lahko osamosvoji le tisto, kar nekaj sestavi.
    Če nočejo opaziti državnosti slovenskih dežel, ki so se veljavno (enako, kot na Dunaju avstrijske) združile pod vlado v Ljubljani in potem 1.12.1918 s Srbijo sestavile državo, nazadnje imenovano SFRJ – potem pomoči Slovencem ni.
    Tipi svojo praznino skrivajo za akademsko bleščavo in pamet (in relevantna dejstva) mora biti tiho.
    Zmedo v glavah dokazuje, da so dokumente pravilno zapisali (TUL), a je videti, kot da sami ne vedo, kaj so spisali, ne znajo niti prebrati, …. o pravnih konsekvencah pa itak škoda solz!!!….

  • xtc

    Kučan je politični mrhovinar,ki gnezdi na uspehih drugih.

    • AlternativaZaSlovenijo

      Vprašaj se koliko h krepitvi narodove zavesti prispevajo razni negativni članki o kučanu? Na drugi strani imaš pa partijo, ki izkrivlja zgodovino in uničuje namensko vse kar je narodova kultura samo zato, da bi uničila narod.

  • AlternativaZaSlovenijo

    Komunistična in postkomunistična ideologija nikoli nista in nikoli ne bosta nič prispevali k izgrajevanju
    in nadgradnji narodove zavesti. Retorično vprašanje: koliko je bilo včeraj na državni praznik na hišah izobešenih slovenskih zastav?