Oddaja Utrip, ki jo je pred nedavnim pripravil Jože Možina in ki je – kot se pri njegovih prispevkih pogosto dogaja – “dvignila na noge” del slovenske politike in javnosti, ni bila koristna samo zato, ker je v njej avtor (ne prvič) neusmiljeno razkrinkal mit o “dražgoški bitki” njegovo politično zlorabljanje s strani tistih, ki vsako leto “romajo” v ta kraj, ampak tudi zaradi tega, ker je razgalila pravi značaj naših “naprednih sil”.
Le-te se namreč zelo rade razglašajo za branik medijske svobode in novinarske avtonomije. Pogosto lahko iz njihovih vrst slišimo očitke Janševi vladi, kako si skuša s stalnimi pritiski medije politično podrediti. Sedaj pa se je izkazalo, da zadostuje samo ena oddaja na nacionalni televiziji, ki se zoperstavlja njihovi ideologiji in kritizira njihovo ravnanje, da se jim skoraj dobesedno “utrga”. Tisti, ki so se prej “topili” od naklonjenosti do medijev in novinarjev, začnejo bruhati zmerljivke in zahtevati sankcioniranje “politično-nekorektnih” medijskih ustvarjalcev.
Spomnimo se. Možina je, oprt na pričevanja domačinov iz Dražgoš, prepričljivo pokazal, da v omejeni bitki ni šlo za nikakršno “veličastno zmago” partizanov, ampak za žrtvovanje vasi in njenih prebivalcev za interese komunističnih revolucionarjev. In kar je morda še pomembnejše, izpostavil je ponavljanje revolucionarnih praks, kot je označevanje političnih in ideoloških nasprotnikov za “fašiste”, kar je prav letos na proslavi v tej gorenjski vasi storil nekdanji predsednik Milan Kučan (ki je v to kategorijo uvrstil celo tiste, ki izvajajo domnevno “revizijo zgodovine”). To je izzvalo srdit medijski pogrom levičarjev, v katerem so prednjačili vodilni predstavniki stranke Socialni demokrati na čelu z njeno predsednico Tanjo Fajon. Tako je, gre za političarko, ki evropske institucije stalno prepričuje o tem, kako Janša z napadi na medije spodkopava demokracijo v Sloveniji. Sedaj pa je ona “odprla ogenj” na ustvarjalce oddaje Utrip, čemur je sledilo kričanje o “sramoti”, “desničarski propagandi” in seveda – “fašizmu”.
Boljševiški značaj privrel na plano
Pri tem je šlo celo za takšno nebulozo, kot si jo je privoščil poslanec omenjene stranke Marko Koprivc, ki je z ogorčenjem zapisal, da je problem, ker dandanes zgodovine ne razlagajo več zgodovinarji. Človek bi se lahko vsaj okvirno pozanimal o tistem, ki ga napada. Jože Možina je namreč doktor zgodovinskih znanosti, ki je specializiran prav za tematiko medvojnega dogajanja, tj. okupacije, revolucije in državljanske vojne (to je bila vsebina njegove doktorske disertacije, ki je podlaga briljantne knjige Slovenski razkol). To pomeni, da je izvrsten poznavalec problematike, ki je bila vključena v inkriminirano oddajo; da je za razpravljanje o tem veliko kompetentnejši od tistih, ki sedaj “zlivajo gnojnico” nanj.
V bistvu se je ponovila zgodba z intervjujem, ki ga je imel Možina z zgodovinarjem Jožetom Dežmanom. Spet ob vsem udrihanju čez oddajo in njenega avtorja ni mogoče slišati prav nobenega pojasnila, kaj naj bi bilo v njej neresničnega; ob vsej plohi obtožb ni bilo nobenega argumenta o tem, da katera od njegovih trditev ne drži. Očitno nekaterim resnica ni pomembna. O nekaterih stvareh naj se preprosto ne bi govorilo. Pomembno jim je, da ostane podoba polpretekle zgodovine, predvsem dogajanja med drugo svetovno vojno, takšna, kot jo je slikalo uradno zgodovinopisje v prejšnjem režimu. Vendar je šlo pri tem v veliki meri za pačenje dejstev; za nekaj, kar bi danes lahko mirno uvrstili v kategorijo lažnih novic. Zato je treba vse tiste, ki to razkrivajo, utišati in odstraniti iz javnosti. Tisti, ki si v imenu nekakšnega varovanja “podobe NOB” prizadevajo za tovrstno cenzuro, s tem izkazujejo svoj boljševiški značaj.
dr. Matevž Tomšič