Tragedija, ki se je zgodila prejšnji teden, v kateri je v požaru zgorel del katedrale Notre-Dame v Parizu, je pretresla vso zdravorazumsko javnost v Evropi. Katoličane, pravoslavce, protestante, ateiste … Vse, ne glede na to, kateri denominaciji pripadajo in ali so verniki, sta združila bolečina in sočutje do te evropske kulturne dediščine.
Notre-Dame ni samo verski objekt, je simbol Evrope in naše judovsko-krščanske civilizacije. Jaz nisem katoličan, a kot pravoslaven kristjan ta objekt čutim kot svojega ter s spoštovanjem in ponižnostjo vstopam vanj. Kakor tudi v veliko drugih katoliških cerkva. Saj smo na koncu koncev eno, vsi smo krščeni!
Očitno pa niso tako čutili vsi “Evropejci”. Na socialnih omrežjih smo bili priča veselju določenega dela evropske populacije, veselju, ker je gorela Naša gospa. Prav posebej se je to opazilo pri objavah na Facebooku, kjer so imele objave na tisoče srčkov in nasmehov ljudi z muslimanskimi imeni v svojih profilih.
Razlike so ogromne – kako do sožitja?
Notre-Dame je verjetno zagorela po nesreči, vendar je v zadnjem letu v Franciji gorelo nekaj deset verskih hramov, pa ne zaradi nesrečnega naključja, temveč zato, ker so požare sprožili islamski teroristi. Morda sem preveč radikalen, morda sem celo ekstremističen norec, vendar bi rad takole vprašal vsakega liberalnega Evropejca posebej: Kako nameravaš sobivati s temi ljudmi? Razlike med nami so ogromne, spoštovani prijatelji, in jaz v nasprotju z vami to vem, ker to gledam in čutim vsak dan samo zato, ker živim v mestu, kjer muslimanov ni 2 odstotka, temveč več kot 20 odstotkov.
V nasprotju z našim krščanstvom, ki potrebuje dodatno ideologijo, da se politično artikulira, islam ideologije sploh ne potrebuje. Islam ni religija, po vseh parametrih je islam ekspanzionistična ideologija. Ali če sem natančnejši, islam ima več značilnosti ideologije kot religije. Krščanstvo svoj namen vidi v postavljanju smernic o načinu življenja individualca, da bi ga duhovno nadgradil. Islam pa želi nadzorovati ves sistem; prerok Mohamed ne skriva tega, da želi v ljudeh uničiti vso individualnost. Prizadeva si za kalifat, ki bo vladal vsemu svetu in ne posameznikom, ki slavijo Boga.
Evropa lahko preživi samo, če udari nazaj
Tako bo tudi z Našo gospo. Vsa Evropa se je združila in zbrala denar za obnovo svetega kraja. Vendar se je treba veliko naučiti iz te nesreče. Kajti Notre-Dame bo lahko po temeljiti obnovi znova taka, kot je bila. Nikoli pa ne bo vrnjenih na desetine pogorelih cerkva na Kosovu, ki niso zgorele zaradi nesrečnega naključja, ampak so jih zažgali ljudje z imenom in priimkom. Nikoli ne bomo povrnili na stotine cerkva na ozemlju današnje Turčije, kjer je nekoč v polni slavi vladalo Bizantinsko cesarstvo. Tam lahko človek, kjerkoli začne kopati, naleti na temelje katedrale ali sinagoge, pa vendar od tega danes ni ostalo skoraj ničesar, razen morda kakšnega drobnega dela. Iz prestolnice vzhodnega krščanstva je danes Carigrad postal prestolnica islama, pravoslavni patriarh pa živi pod nenehno politično represijo.
Če ne bomo ustavili procesov, ki jih gledamo vsak dan, bo enako usodo doživel tudi Pariz. Oni očitno ne sočustvujejo z našimi nesrečami, še več, oni se veselijo zaradi njih. Naši liberalci pa jih sprejemajo v našo družbo, čeprav se nikoli ne integrirajo vanjo. Pomislite malo.
Quasimodo bo udaril nazaj. Evropa bo udarila nazaj. Ker lahko samo na ta način preživi. Samo pogosteje moramo pogledati v preteklost, da bi spoznali, katerih napak ne smemo ponavljati. Naša mesta ne smejo doživeti niti usode Carigrada niti usode Filadelfije!
Ljupčo Zlatev