Se bo kdo iz slovenske vlade kaj naučil iz ‘showa’ Mattea Salvinija?

Prof. dr. Andrej Umek (Foto: STA)

Pretekli teden smo bili priča odločni predstavi italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija. Predstavil se je kot glavni borec za, kot je sam rekel, “svete italijanske meje”. Celotna predstava je bila odlično zrežirana. S prvim julijem so začele delovati skupne italijansko-slovenske patrulje, ki naj bi migrantom na balkanski poti onemogočile vstop v Italijo. Moram priznati, da mi je bilo to dejstvo že od vsega začetka sumljivo. Saj bi te patrulje svojemu namenu veliko bolje služile na slovensko-hrvaški meji. Začel sem se spraševati, ali so te patrulje res namenjene zaustavljanju migracijskih tokov ali pa so le krinka za nekaj drugega. Ta moj sum se je še bolj okrepil z obiskom Mattea Salvinija v Trstu in Furlaniji – Julijski krajini. Povsod je zagotavljal, da bo on in nihče drug zavaroval “sveto italijansko zemljo”, če uporabim njegove besede. Če patrulje ne bodo zadostovale, bo posegel še po drugih ukrepih. Te njegove besede so njegovi privrženci sprejeli z neizmernim odobravanjem, ki je mejilo na oboževanje. Njegovi nasprotniki so bili do njegovih izjav skeptični, organizirali so demonstracije pod motom “nikoli več zidov”. O vsem tem so mediji izdatno poročali, slovenski so odločno podprli Salvinijeve nasprotnike. Pri tem pa so vsi, tako Salvinijevi podporniki kot tudi nasprotniki in z njimi tudi mediji, skoraj v celoti spregledali najpomembnejši dogodek, to je podpis sporazuma z madžarskim zunanjim ministrom o vlaganju v tržaško pristanišče. Trdno sem prepričan, da je bil to glavni dogodek, mejno vprašanje pa le dimna zavesa, ki naj ta dogodek prekrije. Ta svoj pogled opiram na zgodovinska dejstva, ki jih bom obravnaval na kratko v nekaj naslednjih vrsticah.

Trst je bil, preden je postal glavno pristanišče avstro-ogrske monarhije in je bila izgrajena južna železnica Dunaj–Trst, manj pomembno mesto na severnem Jadranu s pretežno italijanskim prebivalstvom. Po izgradnji železnice se je začel Trst hitro industrializirati. Spreminjala se je tudi nacionalna sestava mesta. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje je bil Trst največje slovensko mesto. Zadnji avstrijski cenzus l. 1907 nazorno kaže ta razvoj, slovensko govoreči prebivalci predstavljajo v Trstu večino, sledijo jim nemško govoreči in Italijani so šele na tretjem mestu. To dejstvo je bilo trn v peti italijanskih nacionalistov, iredente.

Po prvi svetovni vojni je Trst pripadel Italiji. Izgubil je svoj gospodarski pomen in začel propadati. Je pa Italija začela ponovno spreminjati nacionalno sestavo, še posebej v času fašizma izredno brutalno, “miglioramento nazionale”, in uspela v Trstu zagotoviti pretežno italijansko večino. Po drugi svetovni vojni se ni dosti spremenilo, samo gospodarski pomen je zaradi izredno omejenega zaledja še upadel in lahko rečemo, da se je to stanje po širitvi EU 2004 še zaostrilo. Kar nekaj italijanskih vlad je ta nezadovoljivi položaj mesta skušalo reševati. Tako so ustanovili raziskovalno središče v Padričah – Area di ricerca in povečali univerzo itd. Ob vsem tem pa je bil glavni gospodarski ukrep izgradnja hitre železniške povezave Trst–Videm–Beljak, ki je bila po dogovoru z Avstrijo podaljšana do Gradca. Ta zadnji odsek bo dokončan še letos. Tako je Trst dobil ali bo v kratkem dobil moderno, hitro železniško povezavo s Srednjo Evropo.

Se bo kdo iz slovenske vlade kaj naučil?
Za popolno gospodarsko sanacijo Trsta pa je bil potreben še naslednji korak. Pristanišče je bilo potrebno prepustiti srednjeevropskim državam in njihovim gospodarstvom. To pa javno in odkrito ni bilo mogoče, ker se predvsem volivci in podporniki Mattea Salvinija, nasledniki iredente, še kako jasno spominjajo dogajanj v Trstu v drugi polovici 19. stoletja. Zato si je Salvini kot izkušen politik zamislil “show”, se prikazal kot veliki branitelj italijanstva, italijanske zemlje in meje, “sacra terra italiana”, in ob navdušenju svojih privržencev tržaško pristanišče ponovno predal Srednji Evropi. Začel je z Madžari, mogoče tudi zaradi dobrih odnosov Orban – Salvini, vendar bodo zagotovo sledili tudi drugi, Avstrijci, Slovaki itd. Tudi Salvinijevi nasprotniki niso videli skozi dimno zaveso in se se zgražali nad dimom.

Madžarski zunanji minister Peter Szijjarto in italijanski notranji minister Matteo Salvini v Trstu (Foto: Facebook)

To, da Trst postaja s Salvinijevimi ukrepi ponovno dominantna luka Severnega Jadrana, bo seveda gospodarsko prizadelo Slovenijo in Luko Koper. Na žalost tudi slovenska vlada ne vidi skozi Salvinijevo dimno zaveso, ne vidi ali ne razume, da bodo prizadeti pomembni slovenski gospodarski interesi. Ne razume, da če Slovenija želi ohraniti sedanji pomen Kopra in Luke Koper, jima mora zagotoviti enakovredno železniško povezavo, kot jo ima ali jo bo v kratkem imelo tržaško pristanišče. 2. tir Koper–Divača to vsekakor ni. Mogoče zagotavlja večjo varnost vodnemu zajetju pri izviru Rižane, mogoče izboljšuje bivalne razmere v nekaj vaseh okoli Črnega Kala, to pa je tudi vse. Da bi zagotovili konkurenčnost Luke Koper, je potrebna pretežno nova trasa Koper–Ljubljana, ki se ogne vzponu na Kraški rob. O možnostih take trase sem že pisal, tudi na tem mestu, in govoril na televizijskih soočenjih. Sedanja slovenska vlada pa je tista, ki se bo odločila, ali slediti gospodarskim interesom Slovenije ali pa vztrajati pri nesmiselnem projektu 2. tira. Če je za mednarodno in gospodarsko utemeljene spremembe načrtov potrebna dimna zavesa ala Salvini, ne bom imel nič proti njej. Vsekakor pa mislim, da je dal Salvini vsem, ki se z njim strinjajo ali ne, odlično lekcijo, kako se rešujejo na videz nerešljivi politični problemi. Za vse nas bi bilo koristno, da bi se tudi kdo v slovenski vladi od njega kaj naučil. Zato še ni nujno, da bi sledili njegovim političnim usmeritvam.

Dr. Andrej Umek

  • Amerikanc

    6 popravcev,… pa to…pa rajanje po preživetih lokacijah,..pa obujanje westrn partizanščine (ki je nikoli ni bilo), pa miljonski zneski za extra borčevske pokojnine, pa kitenje s paradami ponosa,…to je politika prvega slovenskega politika,…kaj bi z gospodarstvom, naj se zajebavajo po svoje, važno da delovska raja plačuje davke za spečo državno upravo !

    • Bojim se, da je vse tako res :(
      Časi so zelo zaskrbljujoči in nepredvidljivi zato je vsako polovičarstvo odveč. :(

  • RATATA

    Popolnoma jasno je, da državi, Republiki Sloveniji prav nobena od sosednjih držav ne želi nič dobrega! Madžarska bi ukinila določbe trianonskega sporazuma, Austrija bi obnovila cesarstvo kot je bilo pred karlovim manifestom 16.10.1918, hrvatska bi rada mejila na Austrijo in na Italjio po kopnem,
    Italija pa bi si povrnila ozemlja do rapalske meje …. kar pomeni, da bi se naši mejaki / sovragi verjetno celo stolkli med sabo..

    • pajot

      Madžari bi pobasali Prekmurje,Avstrija Gorenjsko in Štajersko,hrvatija Dolenjsko in Belo krajino,Italija Primorsko. In tako bi ostala srbska Ljubljana sama s svojim opankarjem in halbmadžarom.

      • Mojca pokraculja

        Počakajte malo, kaj nismo v jugosloveniji? 6 republik in 2 avtonomni pokrajini?

        • pajot

          Republike Vič,Moste,Zgornja in Spodnja Šiška,Šentvid-Vižmarje,Rudnik,avtonomni pokrajini Center in Murgle.
          Ko sem še živel v Ljubljani, smo zavedni šiškarji imenovali svoje predmestje republika Šiška.

          • Mojca pokraculja

            Republika Šiška je zibelka mojega otroštva. Hvala da se spominjaš.

          • pajot

            No,to je pa odkritje,super. Dva šiškarja na forumu. Pa da nisi slučajno hodila v OŠ Valentina Vodnika?

          • Mojca pokraculja

            V Spodnjo Šiško, potem na OS Hinka Smrekarja.

          • pajot

            Tudi v redu. saj ne zameriš,zgornješiškarji nekako nismo bili kompatibilni z vami. Si pa šiškarca,kar v moji duši pomeni veliko.

          • Mojca pokraculja

            Se spomniš Kino Šiška, tam smo bili vsi kompatibilni, zgornji, spodnji , srednji ! Razen oni iz Viča, hehe!

          • pajot

            Ej,kino Šiška…in bife…in juke box,eden prvih v Ljubljani…

          • Mojca pokraculja

            Nostalgija…še ena moja nostalgija , ki je vezana na Evropejčka…saj veš od Šubičke do Evropejčka se je dogajalo skoraj vse.

          • pajot

            Jaz sem se bolj držal stare Ljubljane. Kolovrat,penatje,Sokol,vse do Amerikanca. Ponoči pa kavarna Union in Rio. večkrat smo končali na železniški postaji. he,he,he…

          • Mojca pokraculja

            So bli cajti, ko je bla Lublana še Lublana.

      • lokec

        Torej bi bil jaz pod Avstrijo. V redu.

    • Mojca pokraculja

      Meni je samo to jasno, da mi sami sebi nočemo dobro. To je destrukcija vsega, samounicenje, propad. Neronov Rim.

  • antimur

    Težka bo, v slovenski vladi so sami pokvarjenci in omejenci, če bi se pa slučajno začelo komu bliskati, da vse kar počnejo, je slabo za Slovence, pa ne bi nič pomagalo, kajti vso to drekarijo, ki jo še kdo imenuje vlada, vodi najhujša antislovenska pošast in izdajalec Kučan s svojo bando.

  • Anton

    6m zid okrog
    Ljubljane takoj! Čez Murgle pa sarkofag!

  • pajot

    Dejstvo je,da hočejo zgraditi 2. tir samo za svoje žepe. Pardon,žepi so premajhni. Hotel sem reči za svoje račune na Kajmanskih otokih in Liechensteinu.

  • tretjerazredni

    Seveda bo Salvini šolal našo levico, ki se verjetno že pripravlja, da bodo italijanom predlagali arbitražo za naš Koperski zaliv.

  • tretjerazredni

    Železniška proga je res zanimiv problem. Pristanišča so odvisna.od prometne logistike, isto kot pošta, želijo čim prej spraviti pakete do ladje oziroma iz nje, do kupcev.
    Pomorski promet je sicer odvisen od nafte za pogon ladijskih agregatov, servisa in portalov v tujini, ekonomija in diplomacija sta sekundarnega pomena, saj po celem planetu velja isto pravo o svobodni trgovini in prevozu tovora.

    Najprej mora imeti pristanišče prost izhod na odprto tekočo puščavo, kar je Koper že zdavnaj pridobil oziroma nikoli izgubil, razen če slovenci sami hočemo.
    Potem se lahko povezujemo v tri smeri, proti Italiji, ki ima naš Trst, proti balkanu, ki ima Boko Kotorsko in na sever, ker so avstrijci izgubili dostop do morja, z osamosvojitvijo slovencev in morajo od nekje dobiti globalne dobrine.
    Mogoče je tudi kapitalsko povezovanje, če bi nek privatnik kupil vsa pristanišča na Jadranu in bi se države odrekle nacionalnega interesa, nihče noče biti odrezan od kolonialnih trgov zaradi samovolje nekega starega prdca.
    Železnica je najcenejši in najbolj učinkovit način prevoza vsega mogočega tovora, zato novi tiri zagotovo bodo.
    Velja poudariti tudi posebno lastnost železniških projektov, za razliko od avtocest, se tiri vedno polagajo čim bolj vodoravno, saj klanci in doline močno povečajo potrebno silo in s tem tudi obrabo. Zato migranti hodijo po tirih, ker se tako najmamj utrudijo, mi o ena redkih zaostalih držav na svetu, ki ob železniški progi ne vleče vsaj še potko, še bolje lokalno cesto.

  • Garbage man

    Tole GOVNO od Umeka se pa samo lahko z drekom pokrije………Jebo mu pas mater in mrtve otroke ,……svinja komunistična….udbaš, SVINJA – LUBENICA , prasec, crkne naj včeraj

  • tretjerazredni

    Trst je starejši kot slovenstvo. Ker mesto obstaja par tisoč let dlje kot slovenci, to najbrž pomeni tudi, da ga nismo mi ustanovili in zgradili, vsaj ne na začetku.
    Isto velja za italijane, tudi če se imajo za neposredne naslednike rimljanov, vseeno niso tako stari kot iliri ali kelti, ki so tam trgovali že pred njimi. Niti to ne pomeni, da je Trst albanski, iliri so starejši narod od turkov.
    Čigav je potem Trst, po razpadu Rima, si ga je prisvojil prvi Evropski kralj, za njim pa so mestu vladale še vse ostale velike sile, vključno z američani, čeprav so nastali šele pred 500 leti.
    Dejstvo je, Trst ali tržnica je najbolje funkcioniral kot samostojna mestna državica, kjer so sicer živeli vsi sosednji in mnogi tuji narodi.
    Slovenci smo močno povezani zaradi germanskih oziroma avstrijskih buržuazij, pod katere smo spadali in smo tam uresničevali interes avstroogarskih cesarjev, kar italijanom seveda ni bilo preveč všeč. Na tržaškem, je živela skoraj tretjina vseh slovencev, ki jih je Italija pregnala in poitalijančila njihova imena.
    Najhujši udarec slovenstvu smo doživeli s pojavom rasne ideje, po 1.sv, ko je Jugoslavija dobila Dalmacijo, italijani pa so zato pregnali slovence in tja naselili svoje dalmatince.
    Še hujšo napako je potem naredil Tito, ko je zasedel Trst in začel masovno moriti dalmatince, zato so zavezniki raje podprli fašistično Italijo kot hrvaške komuniste. Trst je tako znoval postal neodvisno območje, ki si ga je Italija priključila šele pred Titovo smrtjo, vprašanje kakšen odnos do zgodovine imajo prebivalci mesta danes, ko v Evropi ni zaznati nobenih posebnih revolucij in političnih premikov. Verjetno so zadovoljni, da so doma in se želijo še naprej ukvarjati z globalno trgovino, čeprav se ne spomnim kdaj sem nazadnje slišal koga, da želi kupiti kaj v Trstu, poceni kopije ameriških kavbojk dobiš danes ceneje povsod, ker je tudi internet pravzaprav ena velika tržnica. Ladje pa še vedno pristajajo v teh posebnih križiščih, kjer se tudi azijsko blago skladišči v ogromnih portalih, iz katerih se distribuira naprej do evropskih trgovin in kupcev.
    Sodobni Trst so pravzaprav ustanovili angleži, ki so tudi najbolj konkurenčni trgovci v EU, po brexitu, se bo vloga mesta oziroma cele Italije močno povečala ter okrepila kot konkurenca nemcem in francozom. Gre za dolgoročno politiko in ogromne denarje, verjeto tudi to kaj poganja diplomatske premike v regiji.

  • opazovalec

    Gospod profesor postaja rahlo dementen, ni več zmožen pogledati niti vzorno urejeno Wikipedijo z navedeno problematiko. Popis prebivalcev v Avstriji je bil leta 1910. Cenzus, ki ga omenja nima zveze z narodnostno sestavo, temveč je bila leta 1907 uvedena splošna volilna pravica, prej je bila določena pa z davčnimi in izobrazbenimi cenzusi.

    Slovenci so bili večina samo v okolici Trsta, 91,7% ali 8.497 od 9.263 prebivalce okolice, v mestu in predmestju pa so prevladovali Italijani, 54,2% ali 118.076 od 217.804 prebivalcev. Slovencev je bilo 47.917 ali 22%. Samo središče mesta pa je imelo zelo malo Slovencev, samo 12,4% ali 22.691 od skupno 158.555, Italijanov je pa bilo po tem popisu v centru 95.385 ali 60,2%. V Trstu so živeli Slovenci, mogoče je v Trstu živelo celo največ Slovencv v kakšnem mestu, saj je Ljubljana takrat imela vsega skupaj manj prebivalcev kot je bilo Slovencev v mestu Trst s predmestji. Ni pa bil slovensko mesto, okolica pa prav nasprotno. Vir https://sl.wikipedia.org/wiki/Slovenska_manj%C5%A1ina_v_Italiji.

    PS.: Opozoriti pa je potrebno, da se je v Xxi stoletju odkrila še škatla z okoli 20.000 Slovencimi lističi, glej Pletikosič, Revizija popisa prebivalstva Trsta iz leta 1910, https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-1R7SDK28/

  • Kakšni telebajski! Nekdo odpre realen gospdarski problem, oni pa o republiki Šiški. Ergo, imamo vlado, kakršno si zaslužimo.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!