Že prejšnji teden sem pisal o dvoličnosti globalistične levice, ki deluje shizofreno. Nekje se potegujejo za ženske pravice, drugje podpirajo verske voditelje, ki razlagajo, da ima ženska le pol možganov. Nekje poboje obtožijo za najhujši zločin v zgodovini sveta (Srebrenica), drugje so veliko hujše morije zanje povsem legitimne (povojni poboji v Sloveniji). In tako gre vlak dvoličnosti naprej. A dovolite mi, da se v današnji kolumni dotaknem dveh primerov, ki sta se pojavila nedavno.
Prvi primer levičarske neumnosti je zagotovo zadeva pravno-zakonodajne službe našega državnega zbora in Evropske komisije. Se spomnite reakcij vseh vidnih levičarskih politikov, ko je pravna služba Evropske komisije podala mnenje, da je treba sodbe sodišč spoštovati? Vsi so vzklikali hura, češ, zdaj bodo pa Hrvati dobili, kar jim gre pri arbitraži. Manjkal je samo še Juncker, da bi na Trdinov vrh prišel osebno zapičit slovensko zastavo. A glej ga, zlomka, Juncker ni prišel, naredil je celo nasprotno, povozil je mnenje svoje lastne pravne službe. In bilo je precej vpitja in škripanja z zobmi. Najbolj glasna pa sta bila, ne boste verjeli, Milan Brglez in Dejan Židan.
Od Junckerja zahtevajo spoštovanje nečesa, kar sami niso nikoli spoštovali
Naj tiste, ki ne spremljate politike, opomnim, da Dejan Židan tako ali tako ves čas zavaja. Je najbolj izključujoč, a kriči, da je najbolj odprt. Je najbolj ideološko čvrst, a trdi, da sprejema vse. A to niti ni njegov problem pri tej zgodbi. Najbolj neumno je, da se pri Junckerjevem ravnanju oglaša človek, ki je le pred nekaj tedni povsem povozil mnenje zakonodajno-pravne službe lastnega državnega zbora. Službe so rekle, da je stranka Levica koalicija, Židan in druščina so jo razglasili za opozicijo. Kako se lahko Židan pritožuje, da Juncker ne spoštuje mnenja zakonodajno-pravne službe, če ga niti sam ne? Prav enako je z Milanom Brglezom. Tudi ta, nekdanji predsednik državnega zbora, ima cel kup avtokratskih nagnjenj. Spomnimo se samo, kako je koalicija SMC, SD in DeSUS v začetku mandata Cerarjeve vlade odvzela poslanski mandat Janezu Janši. Zakonodajno-pravna služba DZ je opozorila Brgleza, da se spušča v nezakonite vode, a je ta ni poslušal. Prav tako ni hotel sklicati zbiranja podpisov za referendume delavcev migrantov, čeprav so zbrali zadostno število overjenih podpisov. Konec mandata pa je celo nezakonito, kljub opozorilu pravne službe, sklical sejo odbora za zunanje zadeve, ker je na vsak način, proti volji parlamenta in mimo vlade, želel priznati palestinska ozemlja za državo. In zdaj se oglaša, da bi moral Juncker nekaj spoštovati, česar sam ni spoštoval nikoli?! Dvoličnost in shizofrenija brez meja.
Izrojeno levico moti Trump, ne moti pa jih Janković
Na kratko si oglejmo še obsesijo slovenske levice s spolnimi škandali ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Ne glede na to, ali ste njegov podpornik ali ne, je jasno, da so bila vsa njegova dejanja do sedaj legalna, čeprav neokusna in šovinistična. Govorjenje o spolovilih neke ženske je lahko neokusno in javno nesprejemljivo, a vseeno ni zločin. Tudi plačilo kurbe, ki se ima za pornozvezdnico, je v ZDA legalno, čeprav družbeno neokusno. Dvoličnosti je v tem primeru več, saj ravno levica zagovarja najbolj ogabne spolne prakse v zgodovini človeštva, celo javno jih propagira in prikazuje, moti pa jih Trump, ki je res morda malce preveč ženskarja in šovinista, a na takem nivoju, kot je izrojena levica, ne bo nikoli. In ravno tu se kaže shizofrenost slovenskih levičarjev, predvsem feministk. Moti jih Trump, ne moti pa jih Zoran Janković. Človek, ki je zrihtal službo farmacevtki za spolne usluge. Človek, ki je izkoristil stisko matere samohranilke, da se je spolno potešil. Da niti ne omenjamo, da je takšno ravnanje v Sloveniji kaznivo. No, če ti sodišče ne uniči dokazov, se razume.
Proti Jankoviću so Trumpovi spolni ekscesi enaki ničli. Pa vidimo samooklicane feministke, da bi se kaj pritoževale? Da bi spregovorile o tem, kakšen šovinist in mizogin je Janković? So se oglasili Mirovni inštitut, Legebitra, Ženski lobi? Ah, kje pa! Z ljubljanskim šerifom sedijo v prvi vrsti Anja Kopač Mrak, Martina Vuk, Barbara Rajgelj in se mu nasmihajo. Pa veste, zakaj? Ker feministk v resnici ne zanimajo pravice žensk. Zanima jih absolutna oblast in tiranski nadzor nad drugimi, bodisi moškimi ali ženskami. In največji sovražniki novega reda so družina, vera, narod.
Aleksander Rant