Socialno ali fizično distanciranje?

Datum:

Zelo pogosto posamezniki, skupine ali celotna družba prevzamejo izraz ali pojem brez tehtnega premisleka o njegovem pomenu. Danes je v kontekstu pandemije virusa SARS-CoV-2 v modi izraz “socialna distanca”. Ta moda je enako kot pandemija dobila globalne razsežnosti. Ali se moramo res v boju proti bolezni COVID-19 boriti na ta način, da se družbeno oddaljimo drug od drugega?

Seveda ne! Gre za nekaj popolnoma drugega. Epidemiologi nam svetujejo varno fizično razdaljo, da bi s tem preprečili prenos okužbe v skupnosti. Gre torej izključno za fizično distanco, po domače povedano “telesno varno razdaljo”.

Ker je človek družbeno bitje, mu danes začasna fizična razdalja ne more do živega. Socialne kontakte moramo ohraniti in jih ves čas gojimo doma ali on-line. V času pandemije, ko smo bili prisiljeni ostati doma, je naš duh bil vedno povsod: družili smo se med domačimi v živo, z drugimi pa prek aplikacij Viber, Skype, Zoom, Facetime, Facebook in pametnih ali navadnih telefonov …

Z novimi tehnologijami socialno distanciranje nima nobenega smisla
Klicali so nas tudi tisti, ki zadnjih deset let niso imeli časa za druženje z nami. Sami smo ohranjali družbene stike s prijatelji, sorodniki, kolegi, z znanci. Lahko bi tudi empirično ugotovili, da se je stopnja družbene interakcije v času osame bistveno zvišala. Od začetka karantene se je npr. v Združenih državah Amerike povečala povprečna dnevna uporaba družbenih mrež in aplikacij za komuniciranje: Facebook za 27, YouTube za 15,3, Google Duo za 12,4 odstotka, uporaba novejše družbene mreže, kot je Nextdoor, ki povezuje ljudi iz soseščine, pa je skočila kar za 73,3 odstotka, medtem ko je uporaba aplikacije Houseparty, ki organizira zabave med prijatelji v virtualni realnosti, skočila za 79,4 odstotka (Vir: New York Times, 7. 4. 2020). Res je, da nismo več v pisarnah, tovarnah, šolah in na univerzah, zato pa mnogi še bolj pridno delamo od doma prek aplikacij, kot so: Skype, Zoom, Google Hangouts, Microsoft Teams in drugih. Njihova uporaba se je bistveno zvišala v svetovnem merilu, kar je prineslo veliko veselja njihovim delničarjem. Od tod sklepamo, da govoričenje o socialnem distanciranju v obdobju pandemije nima nobenega smisla.

Foto: epa

Politično korekten izraz
Zanimivo je, da v kontekstu pandemij skovanka socialno distanciranje (social distancing) ni nova. Ta se je prvič pojavila v času pandemije ptičje gripe. Tako je v New York Timesu leta 2006 pisalo, da Američanom, dokler ne dobijo cepiva ali zdravila, ne ostane nič drugega kot socialno distanciranje. Še bolj zgovorna je trditev, da gre pri skovanki “socialno distanciranje” za nov politično korekten izraz za “karanteno”. Takšno rabo jezika lahko brez težav uvrstimo v neposrečeni žargon. Kajti splošno sprejeti pomen izraza družbena distanca se nanaša na stopnjo, v kolikšni meri so posamezniki ali skupine odstranjeni ali izključeni iz udeležbe v življenju drugih. V tem primeru gre za dejansko omejevanje, ločitev, odtujitev, razstikanje izbranih družbenih skupin od drugih ljudi zaradi njihove rase, etnične pripadnosti, ideologije, religije, vrednot, življenjskega sloga ipd. Pojem socialne distance je v sociologijo vpeljal Georg Simmel že na začetku prejšnjega stoletja. Mogoče ga je tudi empirično ugotavljati, recimo s pomočjo klasične ali modificirane Bogardusove lestvice, ki meri stopnjo družbene distance od popolnega sprejemanja do popolnega izključevanja določene družbene skupine.

Če se vrnemo na ukrepe za zajezitev pandemije, potem je očitno, da nimajo nobene zveze z vsesplošno sprejetim pomenom izraza socialna distanca oziroma družbena oddaljenost. Gre izključno za to, kar smo uvodoma ugotovili, in sicer za fizično distanco oziroma telesno razdaljo.

dr. Dejan Jelovac

Dejan Jelovac je doktor političnih znanosti na področju sodobne filozofije. Je redni profesor za organizacijske znanosti in poslovno etiko. Sodeloval je oziroma sodeluje s številnimi fakultetami; od GEA Collegea – Fakultete za podjetništvo v Ljubljani do Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Je dekan Fakultete za informacijske študije (FIŠ).

Sorodno

Zadnji prispevki

Dr. Simoniti: Slovenija se mora zbuditi in narediti konec tej vladi

Samo javnost in nihče drug ne more pripravi teh...

Čeferin se po slovenskih cestah vozi z avtom, vrednim več kot 200 tisoč evrov

Na slovenskih cestah je te dni za volanom prestižnega...

Zakaj plačujemo energente po 100 odstotkov višji ceni od borzne?

Slovenski potrošniki že nekaj časa nemo opazujemo zanimiv paradoks:...