Volitve so mimo in rezultati so domnevno jasni (edino, če se spet pokaže kak čuden izračun). Dva tedna po volilnem prazniku demokracije se z relativno jasnostjo svita slika prihodnje vlade. Vse kaže, da bomo imeli vlado Šarec II. Tega res nismo pričakovali. Čeprav se to skrajno čudno sliši, so izjave zmagovalca jasne. Najverjetnejši mandatar Robert Golob kljub velikemu številu glasov sam ne more sestaviti vlade in bo zato potreboval pomoč edinih dveh skrajno obubožanih strank, ali vsaj ene, ki so še ostale v parlamentu. Z njima bo menda lahko sestavil vlado. Nezaslišano pa je, da bo v vlado povabil ljudi iz strank, ki so katastrofalno ostale na poti in zunaj parlamentarne igre. To je verjetno unicum v zgodovini demokracije. Ime vlade kot Šarec II je pa upravičeno, saj bodo v njej iste politične barve in imena kot v propadli vladi Šarec I. Že to nekaj pove za prihodnost.
Poteze so zdaj na zmagovalni strani. Očitno volilni rezultati niti na njihovi strani niso bili pričakovani. Vsi so neprijetno presenečeni. Vse leve stranke so katastrofalno izgubile na račun Gibanja Svoboda, kar je bil zanje ledeni tuš. Gibanje je zmagalo na račun levih strank in tako ostalo skoraj samo v areni. Pa še ta zmaga je le v odstranitvi Janševe vlade in ne v zmagovalnem predlogu ali lastni prodornosti. Lastne moči ni nikjer. Odstranitev vlade Janeza Janše je bila dosežena, a še to zgolj “naključno”, ker gibanje Povežimo Slovenijo ni prestopilo praga in je tako zmanjkal en partner za mogočo koalicijo. Ker lastne moči Gibanje Svoboda nima, je nujno treba iskati pomoč drugje. Kje? Na cesti, pri kolesarjih in najrazličnejših razgrajačih zadnjih dveh let pa v nejasnih združenjih in organizacijah tako imenovane civilne družbe, ki so že stopile na plan kot zmagovalke. To pa ni kaj prida politični kapital, s katerim bi se resen politik v EU lahko ponašal in še manj nanj naslanjal.
Volivci Goloba tudi niso trden steber za prihodnost. Če so se nekritično pustili pretentati od neznanca in neznanega gibanja in so v tolikšnem številu volili zanj, ga iz istih razlogov prav tako lahko zapustijo. To niso volivci z globljimi argumenti. To je nestabilna podlaga za prihodnjo vlado. Ti volivci so bili zato bili prvi presenečeni nad tem, kaj so vsi skupaj ustvarili. Niso imeli takšnega (tolikšnega) namena. Volili so Goloba, ker “Janše ne prenesem in mi ni všeč“, kar je bil njihov glavni argument. Sedaj so se pa ustrašili zaradi prevelike moči, ki so jo dali novincu Golobu, s katerim so skočili v neznano. Da sami pred seboj upravičijo to večino, so že začeli gledati po volilnih obljubah, češ, dejansko sem volil za kaj več. Prav te obljube so pa nekaj dvoreznega: pomagajo na volilni dan, a s tem pridobljeni kredit je treba začeti takoj odplačevati oz. vsaj ta namen je treba takoj na začetku dovolj jasno izraziti. Če so že začetni signali nejasni, to za volivce in za nadaljnjo volilno podporo ni dobro. Največkrat je dober signal že samo oznanilo o imenovanju odličnega in znanega ministra-specialista. Vse, kar ni to, je slabo.
Pri imenih ministrov, ki te dni krožijo, žal ne najdemo izstopajočih osebnosti, ki bi se že kdaj v preteklosti izkazale na svojih mestih kot uspešni upravljavci države. Da ne govorimo o celi vrsti novih poslancev brez vsakršne izkušnje, ki menda v državnem zboru niso zato, da bodo v imenu ljudstva nadzorovali delo vlade, temveč le zato, da bodo dvigali roke. Najmanj pa iščimo, vsaj med ministri, ljudi z utrjeno prakso na evropskem izvršilnem parketu in v mednarodnih zvezah. Niti praksa v evropskem parlamentu za to ni dovolj.
Pa še ena tokratna zanimivost. Zmagovalec se ne samo imenuje “Gibanje”, temveč tudi deluje kot gibanje. Za gibanje je pa znano, da je vedno združenje različnih sil, od katerih ima vsaka svojo včasih zelo različno zamisel, a stopijo skupaj zaradi kakega skupnega namena ali v najboljšem primeru načrta. Vsaka struja v gibanju ves čas ohranja svojo izvorno identiteto in samobitnost, ki se ne zlije z drugimi v amalgam (vsaj kmalu ne). To pomeni, da je v gibanju vedno nevarnost, da se razide, potem ko je glavni skupni namen dosežen.
Za zdaj pa bi vendarle kazalo počakati in “se usesti pred hišo”, da vidimo, kaj bo v bližnji prihodnosti prišlo mimo nas.
Dr. Andrej Fink