Zgodil se je kratek stik v naprednem angleškem svetu. V Birminghamu, v Združenem kraljestvu, se je na stotine protestnikov, predvsem muslimanov, zbralo pred šolo. Nekaj tednov so protestirali s transparenti in skandiranjem proti učiteljici iz osnovne šole Anderton Park, ker se je odločila, da bo predavala o pomembnosti zagovarjanja pravic homoseksualnih in transseksualnih ljudi.
Zaradi protestov je približno 80 odstotkov družin otrok, vpisanih na to šolo, in pripadnikov lokalne islamske skupnosti umaknilo svoje otroke iz šole. Britanska policija meni, da so protestniki zastraševali in zastrašili številne starše. Kot poroča The Guardian, so jim grozili, da “če boš otroke odpeljal v šolo, nisi pravi musliman in boš gorel v peklu“. Protesti so postali tako problematični, da je mestni svet v Birminghamu prepovedal vsako obliko demonstracij v okolici šole. Pa so se kljub temu hitro razširili tudi na druga britanska mesta: v Birminghamu, Bradfordu, Bristolu, Croydonu, Ealingu, Manchestru, Northamptonu in Nottinghamu so potekale demonstracije proti tako imenovanemu pouku LGBT. Ajmal Masroor, imam in ustanovitelj združbe Skupnosti v akciji (Communities in action), je za oddajo Newsnight na britanskem BBC dejal, da “lahko prepovedo vse, kar hočejo, vendar ne morejo utišati nezadovoljnih ljudi“.
Učiteljica, ki je hotela v pouk uvesti učno snov o LGBT, je sedaj v šoku in pod varovanjem. “Ne morem spati in strah me je,” je priznala na BBC. “Ne obžalujem svoje odločitve. Za vprašanja o LGTB sem namenila le 0,5 odstotka časa, ki sem ga imela na razpolago,” je še dodala.
Spopad med LGBT in islamom
Spopad med muslimansko skupnostjo in skupnostjo LGBT je sprožil žolčno razpravo v angleški družbi, zlasti med progresističnimi združbami onkraj Rokavskega preliva. Leta in leta so poskušali zagovarjati politiko, naklonjeno večkulturnosti, hkrati pa podpirati vključenost homoseksualcev v družbo. Toda zdaj so izplavala na površje vsa protislovja takega pogleda na svet in šola v Birminghamu bo verjetno le prva od mnogih primerov v prihodnje. Tradicionalno konservativne islamske skupnosti v Združenem kraljestvu se pač zelo težko združujejo s progresivnostjo anglosaksonske družbe.
Angleška in evropska konservativna gibanja že vrsto let opozarjajo na nekatera neskladja med družbo, zasnovano na verskem islamskem tradicionalizmu, in mentalno odprtostjo progresivnega gibanja, vendar so vsakič znova takoj obtožena, da so rasistična ali homofobna (s katere strani pač prihajajo obtožbe).
Sedaj je svet politike razdeljen, razkol pa prevladuje v angleški laburistični stranki. Nekateri poslanci so napadli protestnike: “Nesprejemljivo je gledati te proteste in nevarno je, da muslimansko skupnost zastopajo takšni posamezniki,” je zapisala poslanka Jess Philipps na Facebooku. Državni sekretar njenega veličanstva, pristojen za izobraževanje, Damian Hinds pa je izjavil, da “ne se sme dovoliti, da skupina protestnikov ustavi pouk“.
Na katero stran se postaviti
Kot nas v svoji kolumni v časopisu Il Foglio spominja italijanski novinar Giulio Meotti, je bil pred petimi leti prav Birmingham v središču britanske domače kronike zaradi preiskave “Trojanski konj”, ko so v drugem največjem mestu Združenega kraljestva, kjer je polovica prebivalcev priseljencev in že dvajset odstotkov prebivalcev muslimanov, oblasti odkrile načrt islamskih skrajnežev za prevzem in radikalizacijo osnovnih, srednjih in visokih šol. Ločenost fantov in deklet v razredih, telovadnici in jedilnici; diskriminacija nemuslimanskih učencev, dijakov, študentov, učiteljev in profesorjev; ukinitev spolne vzgoje. Takrat je bilo v preiskavi zajetih 25 birminghamskih šol.
Na katero stran se postaviti? Na stran LGBT in zahodnih vrednot ali na stran muslimanske manjšine in njihove pravice do različnosti? Predstavljamo si lahko, da vprašanje, ki se sedaj postavlja angleškim liberalnim progresistom, ne bo imelo lahkega odgovora in bo razprava žgoča kot še nikoli.
Marco Gombacci