Unifikacija vodi v zaostajanje in propad

Prof. dr. Andrej Umek (Foto: STA)

To kolumno sem nameraval napisati že pred časom. Z njo pa sem odlašal, ker je bila v središču pozornosti pretekli teden interpelacija proti obrambnemu ministru. Na koncu moram ugotoviti, da se ni zgodilo nič nepričakovanega. Poslanci vladne koalicije so spregledali očitna dejstva in glasovali skladno s koalicijsko pogodbo in interpelacija, čeprav upravičena, ni uspela. Kot pravnemu laiku se mi zastavlja vprašanje, ali je taka koalicijska pogodba skladna z ustavo. Na to vprašanje bodo morali odgovoriti pravni strokovnjaki. Zato bom nadaljeval s temo, ki me zaposluje že dalj časa.

Na področjih, na katerih se v Sloveniji pojavljajo največji problemi, to sta zdravstvo in šolstvo, si tako ta kot predhodna vlada prizadevata za popolno unifikacijo. V zdravstvu to vodi do nesprejemljivo dolgih čakalnih vrst, ki onemogočajo pravočasno zdravstveno oskrbo pacientov in s tem podaljšujejo njihova bolezenska stanja ter v skrajnem, vendar ne tako redkem primeru ogrožajo celo njihova življenja. Vlada ta očitno neuspešni zdravstveni sistem imenuje “javno zdravstvo” in od njega ne odstopa niti najmanj.

Oglejte si še: Politični ekstremizem

Niti najmanj je ne moti, da je ta sistem neuspešen in slab. Če je edini in nima alternativ, pač upajo, da bodo njegove pomanjkljivosti manj opazne ali celo nevidne. Pomanjkljivosti šolskega sistema, seveda “javnega šolstva”, se najbolj nazorno kažejo v posameznikih, ki začetega izobraževanja ne končajo in ostanejo brez poklica, v neusklajenosti izobraževalnih programov s trgom dela in posledično z velikim številom težko ali nezaposljivih, s številom prekarnih zaposlitev itd.

Unifikacija vodi v zaostajanje in revščino
Jasno je, da slovenski otroci in pozneje mladostniki niso vsi med seboj enaki. Imajo različne želje, ambicije in nadarjenosti. Jasno tudi je, da popolnoma unificirano “javno šolstvo” ne more ponuditi z vsemi temi željami in ambicijami kompatibilnih izobraževalnih programov. Zadnji zakonski predlog ministra Jerneja Pikala predstavlja, vsaj v mojih očeh, poskus uničiti še tisto malo, zanemarljivo malo diferenciacije, ki je v slovenskem šolstvu do sedaj obstajala. In vendar si slovenski otroci in  mladostniki zaslužijo njim prilagojeno izobraževanje, “javno šolstvo”, za katerega se zavzema sedanja vlada, pa je ravno nasprotje tega. Delovanje sedanje vlade me spominja na staro grško pripovedko o Prokrustu in njegovi postelji. Cestni ropar Prokrust je vabil popotnike k sebi domov in jih položil na posteljo. Komur je bila postelja predolga, ga je z natezalnico raztegnil, tistim, ki je bila prekratka, pa je odsekal noge.

Jernej Pikalo

Tudi če se ozremo v zgodovino, tako davno kot polpreteklo, opazimo, da je poenotenje pomenilo zaostajanje in popolno poenotenje propad. Klasičen primer za to je Kitajska. Nekoč eno od najrazvitejših, če ne kar najrazvitejšo človeško družbo, je unifikacija, ki jo je uvedlo kitajsko cesarstvo, vodila v zaostajanje in skrajno revščino. Marko Polo je še videl preostanke nekdanje veličine, evropski kolonizatorji v 19. stoletju pa samo še revščino in nedelujoč javni sistem. Ker tukaj nimam prostora, da bi obravnaval vse primere, ki potrjujejo mojo misel, da unifikacija deluje zaviralno in destruktivno na razvoj, pa naj gre tu za gospodarski, tehnološki ali družbeni razvoj, bom na kratko omenil samo še primer komunističnih držav srednje in vzhodne Evrope. Zaradi z ideološko unifikacijo povzročenega tehnološkega in gospodarskega zaostajanja so te zašle v resno krizo, ki ji je sledil kolaps sistema. Prve znake sem opazil pred petdesetimi leti, ko so Američani uspešno pristali na Mesecu, Sovjetom pa ta podvig nikoli ni uspel. Potem pa se je razlika samo še povečevala, ker komunistični blok držav zaradi ideoloških zadržkov ni nikoli vstopil v 3. industrijsko revolucijo. To je povzročilo gospodarsko in družbeno krizo, predvsem pa brezperspektivnost, ki so vodile do popolnega kolapsa komunističnega sistema konec devetdesetih let prejšnjega stoletja, torej borih dvajset let po prvih opaznih znakih.

Pluralizem vodi v izboljšanje
Ta kratek zgodovinski pregled upam, da zadostuje, da potegnem zaključek, da se le ljudje s sredinskim političnim prepričanjem zavzemajo za pluralnost tako v politiki, gospodarstvu in znanosti kot v šolstvu, zdravstvu itd. Bolj kot se od te zlate sredine oddaljujemo proti levi ali desni, bolj prevladujejo unitaristični koncepti, prevladuje Prokrustova postelja. Če sedaj s pravkar predstavljenimi kriteriji presojamo zdravstveno in šolsko politiko sedanje slovenske vlade, vidimo, da jo moramo uvrstiti v skrajno levi del političnega spektra. Zato bo nadaljevanje te vladne politike slovensko zdravstvo in šolstvo peljalo iz slabega na slabše. Bistveno izboljšanje stanja v obeh resorjih lahko prinese samo bistveno več pluralnosti, to pa bi zahtevalo prav tako bistven pomik vladne politike s skrajno leve proti sredini, česar pa pri sedanji sestavi državnega zbora ne moremo pričakovati. Žal.

Za zaključek naj izrazim svoje skromno upanje, da bo vsaj kdo od slovenskih volivcev razumel poanto te kolumne: unifikacija vodi v zaostajanje in slabšanje razmer, pluralizem pa v njihovo izboljšanje, izboljšanje za vse, in da bo skladno s to logiko oblikoval tudi svoje volilne preference.

Dr. Andrej Umek

  • večni srb

    Javno zdravstvo smo imeli že prej, ko je bilo zaposlenih dvakrat več ljudi in smo morali res garati v afriških razmerah, ko je bilo treba najprej zgraditi bolnico in šolo v vsako slovensko vad, kar pomeni sleherne rovte. V Jugoslaviji so bile čakalne vrste samo v čakalnicah zdravstvenih domov in na zdraviliških recepcijah, kjer so se delavčki in kmetavzarji dremjali v vrsti za boljše sobe, pri specialistih ni bilo nobene gužve, ker jih je sistem zastonj izobrazil še preveč in to vrhunskih.

    Zakaj imamo torej danes tako katastrofo, kaj vse se je pravzaprav sprenilo, če plačujemo še bistveno več kot prej, dobimo pa samo nasvete za obhladke, zanič aspirine in maže proti gljivicam?
    Migrante so nemci vse pozdravili in popedenali, kaj vse delajo na razvitem zahodu drugače kot mi, morda so izobrazili bolj čudežne celilce, ki zdravijo s polaganjem usranih rok in imajo več modernejših naprav za proizvodnjo zdravilne orgonske energije.

    In še podvprašanje za spoštovanega gospoda, zakaj pa za vas ni nobene gužve, ko vi rabite dohtarja?

    • Anton

      kaj se je spremenilo? Včasih smo imeli enga Tita, danes je teh Titkov več, torej po domače rečeno nepremerljivo več se “krade”. Zakaj sem dal glagol krasti pod narekovaj, zato ker komunisti ups komunajre ne kradejo oni zgolj vzamejo, četudi stroje iz fabrk, če pa je delavček kak šraufizmaknil, pa je takoj pokasiral knjižco, ne partijsko, da ne bo pomote

      No če pa že temeljito preberemo definicijo pod wiki, pomen komunizma/komunist, pa lahko razberemo, da prmejduš, pri nas sploh ni bilo komunistov, zato pa sem, namesto komunist/i, dal opombo ups komunajra/re.

      sarkazem press

  • večni srb

    Glede pluralnosti šolstva, bi rekel takole, v znanosti itak ne obstaja drugo kot unifikacija sistematiziranega znanja in veščin, in to ne le globalno, ker ista znanost deluje popolnoma enako po vsem znanem vesolju, unifikacija reševanja kadrovskih deficitov je pa zagotovo katastrofalna napaka, razen če ne bi radi nazaj samoupravljanje s temelji marksizma.
    Zakaj bi sicer država programirala otroke za drone političnih direktorjev in gizmote za asistenco industrijskim robotom, če pa itak delamo v glavnem za velikonemško navezo in mora oblast paziti edino, da se nepotistične verige pravočasno osvežujejo, iz debilnega očeta na še bolj izrojenega sina. Dokler bodo tuji gospodarji pri nas dobili kar so naročili in plačali tisti drobiž, ne bo z našimi sponzorji in meceni nobenih problemov, sicer pošljejo svojo agenturo in sami odstranijo zagozde oziroma zaposlijo uvožene afriške čobane, ki izobrazbe sploh ne rabijo ampak so se že rodili pametni. Malo jim pokažeš in temnopolte roke že delajo, globalizacija je že zdavnaj unitarizirala znanost ter inudstrijske in tehnološke standarde.

    Morali se bomo navaditi, da smo zdaj spet maskote prave plemenite gospode in se ne spodobi več delati z rokami, slovenci se moramo začeti učiti umetnosti življenja in kako podaljšati orgazem neznosne lahkosti bivanja do smrti. Drugače povedano, hlapec lahko postane vsak, klošar še prej, ampak če hočemo živeti v boljši družbi, moramo najprej odvaditi deloholike nezdrave kompulzicne motnje in s konkretnimi primeri dopovedati ljudem, da je vse v redu, naj jih nič ne skrbi, denarha je kot pečka in nam še plačajo, da je z nami mir ter se lahko zdaj končno začnejo ukvarjati s kakšnim zanimivim konjičkom. Predvsem pa čim več potovati, EU je isto kot Jugoslavija, le da je neprimerno večja in bolj čudovita, povsod se najde kdo, ki je bolj pameten in je tudi bolj nafukal, ko je garal kot črna živina v še veliko hujših razmerah, kar slovenclje še najbolj boli. In ne, nihče ne dela za nikogar, razen družin, kjer sinovi sami brišejo rit ostarelemu očetu, sicer skoraj cel planet živi od globalnega marksizma, saj je Zemlja vse kar je in od vseh

  • večni srb

    Take kolumne imam najraje, ker je skoncentrirano največ na videz vsakdanje dolgočasnih problemov, v katerih se skrivajo velike življenjske resnice in pošasti, zato bi rad komentiral še del o pristanku na luni.
    Pošasti sem namerno vrgel noter, ker kadarkoli človek stopi v neznano, se v tisti temi zagotovo skriva.nekaj groznega in absurdno bizarnega.
    Gospodu Umeku zavidam gledanje pristanka na luni, v živo, ko itak ni bilo važno kdo je takrat že lahko gledal barvno televizijo, če pa je prišla na trge šele kakšno desetletje po vesoljskem podvigu, ampak tista globalna hipijada, ki je prvič povezala celotno človeštvo, je morala biti nepopisna.ekstaza. Barvno TV so sicer izumili že med 2.sv, par let potem, ko je Hitler poslal v vesolje prve radijske signale, ki do prenašali posnetek otvoritve Olimpijskih iger v Berlinu, kjer je potem raso belih gospodarjev porazil temnopolti ameriški človečnjak in so lahko nemci gledali na črno belih ekranih samo temne kunture njegovih obraznih potez. Še sreča, da tega sranja nihče drug v vesolju ne gleda. Barvno sliko pa angleži niso razvili do komercialne rabe zaradi vojne, ker so jim po glavaj padale prve nemške rakete in ljudje itak niso imeli časa buljiti v TV, saj marsikdo ni imel več niti dnevne sobe in svoje udobne zofe.
    Rakete dem omenil pa zato, ker so po vojni američani zajeli in švercali čez lužo celo macistično inženirsko ekipo, z velikim alkemistom Von Braunom na čelu, ki je edini znal poslati tono eksploziva po zraku mimo.angleških lovcev, naravnost na London. In, če so humanistični geniji iz operacije Sponka za papir znali kaj takega, bi verjetno lahko ujeli tudi ruse in jih celo prehiteli v tekmi za prvi kos nove zemlje, ma mesecu. Ruski vesoljski program je bil veliko bolj kompliciran in tehnično napreden, saj so američanom polazali tudi kako pravzaprav zgleda, če nekaj pristane na luni, vodeno preko primitivnih radijskih povezav, naravnost iz Moskve. Prvi pristanek na luni so namreč izvedli sovjeti, le da brez človeške posadke. Njihovo znanje o raketnih pogonih in predvsem kako ohraniti človeško telo v vesolju pri življenju, pa je potem omogočilo tudi gradnjo prve vesoljske postaje, ker nikogar več ni zanimalo tisto poskakovanje in vožnja z električnim avtomobilčkom po luninem površju, ki na nekaterih posnetkih zgleda sumljivo podobno Kubrikovem studiju.

    So what, ni več važno, priprave na.prvi pristanek so se vlekle leta, vsi znanstveniki so bili posrani in vojska pojma ni imela kaj sploh delajo tam zgoraj, tam nekje sredi drugega Trumpovega mandata bodo skakali po luni kot za šalo, kot sa gre za skoraj vsakdanjo rutino.
    Saj zato so ga raje nehali srat, kar 50 let je trajalo, da je globalna znanstvena skupnost rešila milijarde drobnih tehničnih in drugih problemov, zdaj gremo na luno vsi narodi skupaj in se bodo astronavti peljali tja v udobni vesoljski kočiji, kot gospoda, prenos bo pa v najmanj 8k tehniki in verjetno bodo prenašali tudi žive holograme, da si bo lahko vsakdo nadel tista smešna očala za VR ter užival v spektaklu kot, da bi bil tudi osebno zraven.

  • francelj3

    Volilne preference volilcev ob dejstvu, da brez dvokrožnega večinskega volilnega sistema, ki je bil izglasovan na referendumu, volilci v Sloveniji sploh nimamo volilne pravice, nimajo nobene vloge.

Naročite se na novice Nova24tv.si!

Vpišite vaš email naslov in se naročite na novice Nova24TV.si!

Uspešno ste se prijavili na novice Nova24tv.si!