Uravnotežimo svoj politični pogled in zagotovimo nesprejemljivost vseh totalitarnih idej

Prof. dr. Andrej Umek (Foto: STA)

Prepričan sem, da si pretežna večina Slovencev želi uravnotežene demokracije v Republiki Sloveniji in če pogledamo širše v EU. Za uravnoteženje demokracije pa je treba v vseh treh vejah oblasti, zakonodajni, izvršilni in sodni, zagotoviti nesprejemljivost vseh totalitarnih idej in gibanj in nato še enakopraven odnos tako do levih kot tudi desnih totalitarizmov. Prepričan sem tudi, da bi se, vsaj na načelni ravni, ponovno velika večina Slovencev z mano strinjala. Žal pa nisem prepričan, da res ravnamo tako. K temu prepričanju me vodi dogajanje v zadnjih nekaj mesecih.

Zgodovina 20. stoletja nas uči, da so vsi totalitarni sistemi med seboj tesno povezani, pa čeprav si na načelni ravni med seboj nasprotujejo. Vzpon enega spodbudi tudi vzpon konkurenčnega. Žrtev te interakcije je praviloma demokratična sredina. Nesporno je, da je prvi totalitarizem, ki se je uveljavil v kateri koli evropski državi, komunizem. Boljševiki so po uspešno izvedeni Oktobrski revoluciji l. 1917 uvedli do takrat še ne videno brutalno obliko totalitarnega sistema. Sledili so teorijam Marxa in Engelsa, ki so zahtevale uvedbo diktature proletariata in masovne poboje, ki jih je Ian Kershaw v svoji knjigi Hitler označil kot razredni holokavst.

Oglejte si še: Zakaj nismo bolj bogati?

Svoje pa so dodali še Lenin, Trocki, Stalin itd. Po končani 1. svetovni vojni so komunisti poskušali tudi v drugih evropskih državah, predvsem poraženkah, izvesti svoje Oktobrske revolucije. Posebno poučen je primer Nemčije. Tam so nemški komunisti tudi poskušali izvesti svojo Oktobrsko revolucijo in v Münchnu proglasili Räterepublik. Če ta izraz dobesedno prevedemo v slovenščino, je to republika svetov, bolj smiselni prevod pa je sovjetska republika. Da bi preprečili boljševizacijo najprej bavarske in pozneje celotne Nemčije, se je del demokratičnih politikov odločil podpreti Hitlerja, ki je bil do tedaj nič več kot gostilniški razgrajač, in njegove nacionalsocialiste. S tem so res zlomili komunistično revolucijo, so pa istočasno čeprav nehote omogočili Hitlerju in njegovim nacionalsocialistom pohod na in prevzem oblasti. Nadaljevanje te zgodbe je vsakomur znano. Namesto komunističnega ropa – nacionalizacije in na razrednem sovraštvu temelječega holokavsta – smo dobili nacistično diktaturo, nacionalni holokavst in 2. svetovno vojno. Nad nekaterimi deli Evrope pa sta se razdivjala kar oba totalitarizma. Če človeštvo ne želi ponavljati zgodovinskih napak, se mora iz njih učiti. Nauk pravkar opisanih dogodkov je, da demokrati, demokratični politiki in stranke ne bi smeli nikoli sodelovati ali podpirati katerega koli totalitarnega sistema ali totalitarne stranke. Demokrati morajo obsojati in se distancirati od vseh totalitarnih idej in gibanj. Kot smo pravkar videli, se lahko podpora manj nevarnemu totalitarizmu, da se premaga nevarnejši hitro maščuje. Očitno mnogi demokratični politiki tega zgodovinskega nauka niso dojeli. To lahko nesporno trdim za številne slovenske politike med 2. Svetovno vojno. Očitno pa tudi danes v miru in sredi demokratične Evrope ni dosti bolje.

Totalitarna levica ima protiustavne težnje
V Sloveniji se tudi danes srečujemo z dvema političnima grupacijama, eno desno in eno levo, pri katerih je mogoče zaznati določene nedemokratične težnje. Mislim, da bi bilo prav, da državno tožilstvo stvar razišče in sume potrdi ali ovrže. Na desni je to gibanje Andreja Šiška, njegova Štajerska varda. G. Šiško je sedaj v preiskavi, ali je s svojimi dejanji ogrozil ustavni red in demokracijo v Sloveniji. Prav pa bi bilo, da tožilstvo izvrši temeljito preiskavo, jo v primernem času zaključi in z rezultati seznani slovensko javnost.

Foto: STA

Druga skupina, na drugi strani političnega spektra, pri kateri je možno zaznati totalitarne tendence, je parlamentarna stranka Levica. Pozivi njenih vodij k nacionalizaciji za mene nesporno nakazujejo, da si prizadevajo za rušitev ustavnega reda R. Slovenije. Saj je jasno, da ob veljavnem ustavnem redu, ki zahteva spoštovanje človekovih pravic, nacionalizacije ni mogoče izvesti. Zato poziv k nacionalizaciji inherentno vsebuje poziv k boljševistični revoluciji. Šele ta lahko ustvari pogoje za izvedbo nacionalizacije. Zato bi se po mojem mnenju v vseh vejah oblasti v R. Sloveniji odgovorni morali zavedati, da je poziv k nacionalizaciji istočasno tudi poziv k rušenju ustavnega reda, in se na to ustrezno odzvati. Žal moram ugotoviti, da pričakovanega odziva s strani odgovornih ni bilo.

Uravnotežimo pogled na leve in desne odklone
Ker je za delujočo in uravnoteženo demokracijo potrebna enaka obravnava tako levega kot desnega ekstremizma in totalitarizma, bi pričakoval, da tako sodna kot tudi izvršilna veja oblasti enako obravnavajo g. Šiška in Levico. Žal moram ugotoviti, da ima ta različna merila za leve in desne odklone, saj do sedaj preiskava proti Levici še ni bila uvedena. Res ne vem kaj na tožilstvu še čakajo. Slično ugotavljam za izvršno vejo oblasti. Njej je Levica, kljub vsem indicem, da je prestopila prag demokratičnega, še vedno upoštevanja vreden partner.

Vsekakor pričakujem od vseh demokratično usmerjenih Slovencev, da bodo dosledno zahtevali enak odnos vseh treh vej oblasti do katerega koli ekstremizma ali celo totalitarizma ne glede na njegovo barvo. Samo tako si lahko zagotovimo demokratično in v interesu nas vseh delujočo R. Slovenijo. Zato uravnotežimo svoj pogled na leve in desne odklone.

dr. Andrej Umek