fbpx

Zakon o tujcih – izsiljevalci, hinavci, realisti, cincarji in odločna ženska

Milan Brglez in Goran Klemenčič (foto: STA)

Zakon o tujcih, po katerem naj bi Slovenija dobila zakonsko osnovo za zaprtje meje v primeru ponovnih množičnih in nezakonitih migracij, bi moral nastati julija 2015, torej pred prvim valom nezakonitih migracij. Kljub opozorilom opozicije, zlasti SDS, se to seveda ni zgodilo. Je pa notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar tak zakon spisala tam nekje septembra 2016 in ga poslala v vladno proceduro.

Prvi izsiljevalec in grozilec Goran Klemenčič
Danes je javno znano, da je zakonu aktivno nasprotoval pravosodni minister Goran Klemenčič, glede na svoje dosedanje reakcije v podobnih primerih je sklepati, da je tudi grozil in izsiljeval. Zakon je zato kar nekaj mesecev ležal v predalu Mira Cerarja.

Drugi izsiljevalec in grozilec Milan Brglez
Še preden je zakon sploh prispel v Državni zbor, se je pojavil že drugi izsiljevalec in grozilec. To je Milan Brglez, sam predsednik Državnega zbora. Jasno je namreč povedal, da nasprotuje takemu zakonu, da si ne bi več upal v učilnico na fakulteti in da bo, če bo zakon prispel v Državni zbor, glasoval proti zakonu.

Tretji izsiljevalec in grozilec Thornbjorn Jagland
No, še preden je zakon prispel v Državni zbor, je iz Sveta Evrope v Ljubljano priromalo grozilno pismo, ki ga je podpisal Thornbjorn Jagland, generalni sekretar Sveta Evrope, češ da poslanci takega zakona pač ne smemo sprejeti. Poudarjam, da poslanci takrat zakona sploh še nismo dobili v Državni zbor. No, tudi Thornbjorn Jagland zakona ni mogel imeti niti ga ni poznal, saj je čistopis zakona šele nastajal v vladni palači. Od kod in zakaj torej njegovo pismo? Jasno je, da je pismo nastalo v Ljubljani, da je od tod romalo na Svet Evrope, omenjeni gospod ga je podpisal in poslal nazaj v Ljubljano. Preprosto ali ne? Po vladnih in parlamentarnih hodnikih v zvezi s tem kroži novica, da je pismo hinavsko nastalo kar na pravosodnem ministrstvu v režiji Gorana Klemenčiča. Za kaj takega obstaja velika verjetnost, saj je bil Klemenčič nekoč tam že zaposlen, tam ima danes zaposleno tudi svojo ožjo sorodnico. Po njegovih reakcijah je sklepati, da tam vidi tudi svojo bodočo službo.

Četrti izsiljevalec in grozilec Nils Muižnieks
S posebnim pismom poslancem Državnega zbora, naj omenjeni zakon zavrnejo, se je oglasil tudi Nils Muižnieks komisar Sveta Evrope za človekove pravice. V pismu seveda pametuje o človekovih pravicah migrantov, nič pa ne govori o njihovem izkoriščanju zaradi ekonomskih razlogov. Še manj pa o tem, zakaj ni poskrbel za to, da bi Evropa imela enotno azilno politiko.

Drugi izsiljevalec in grozilec Milan Brglez v akciji proti Miru Cerarju in Vesni Györkös Žnidar
Pretekli teden je omenjeni zakon končno priromal v Državni zbor. V akcijo je takoj stopil Milan Brglez in napovedal temeljite popravke zakona v smislu individualne obravnave na meji, kaj to pomeni, ne ve nihče, jasno je le to, da v zvezi s tem zakonom sedaj ni jasno nič več, tudi v SMC so med seboj sprti, eni zagovarjajo stališča Mira Cerarja, drugi stališča Milana Brgleza, DESUS in SD pa previdno čakata.

Trezen glas strokovnjaka dr. Boštjana M. Zupančiča
Precejšnje olajšanje in upanje pa je zato prinesel nastop Boštjana M. Zupančiča, dolgoletnega sodnika na ESČP v Odmevih pred dvema dnevoma. Jasno  je zavzel stališče, da je tak zakon potreben, to je tudi pravno utemeljil. Še več, obregnil se je tudi ob pismo Thornbjorna Jaglanda in povedal, da so tudi v Veliki Britaniji z blokado predora pod Rokavskim zalivom praktično zaprli mejo za ilegalne migrante, pa si omenjeni gospod tja ni upal poslati nobenega pisma. Jasno je še povedal, da se mi takega pisma ustrašimo, Angleži pa bi se nanj požvižgali. No, tako pravna eminenca profesor dr. Boštjan M. Zupančič, njegov nekdanji učenec Klemenčič in sodelavec, sedaj pa tudi šef, dr. Boštjan M. Zupančič je namreč zaposlen na pravosodnem ministrstvu, pa po svoje.

Odločna Vesna Györkös Žnidar
Znano je, da sem bil dolgo časa do svoje naslednice, notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar precej kritičen. Toda kritike imajo tudi svoje meje, tudi tisto, ko niso potrebne. Svet Evrope je v tem času Sloveniji ponudil tudi pomoč v obliki strokovnjakov, ki bi se ukvarjali z vsebino omenjenega zakona. Sam sem tako pomoč zavrnil in jim svetoval, naj se raje ukvarjajo s skupno evropsko azilno politiko. Moj glas ni prišel niti do naših državljanov, kaj šele do uradnikov v Bruslju. Se je pa zato oglasila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar, ki je pomoč odločno zavrnila in utemeljila, zakaj tak zakon potrebujemo. Pohvalno za njo in sramota za Mira Cerarja, ki bi moral prvi odločno reagirati tako doma do svojih izsiljevalcev, kot tudi do Bruslja in tamkajšnjih institucij, pa tega ne naredi, temveč menca.

Vinko Gorenak blog