Ali ste že slišali tisto, da je predsednik Državnega zbora RS prvi med enakimi? Ste se pri tej floskuli nasmejali do solz? Če se niste, upam, da se boste zdaj, naj si bo zaradi plehkosti in neresničnosti te izjave, naj si bo zaradi tragičnosti le te. Za dr. Milan Brgleza verjamem, da vas večina ni slišala do trenutka, ko je prevzel funkcijo predsednika DZ. Še takrat bi ga povsem z lahkoto prezrli. Človek, ki ima videz in značilnosti meduze, bi lahko splaval in odplaval mimo vaše zavesti. Ko ga primerjam z meduzo, pri tem mislim, da gre za moškega, ki je vsaj povprečnemu ženskemu očesu povsem nezaznaven, prozoren in se zlije z okolico. Še kako pa se ga opazi, ko s kakšno svojo lovko udari in speče. V Avstraliji so znane t. i. jelly fish, ki imajo do dva metra segajoče, praktično nevidne smrtonosne lovke. In na to vrsto meduz me spominja gospod Brglez.
Njegov mandat bi lahko ocenili kot mandat, s katerim je popolnoma degradiral državni zbor kot celoto, državo Slovenijo pa kot parlamentarno demokracijo. Vodenje, ki ne zasluži tega imena, je namenjeno promociji lastnega ega in branja “plonk listkov”, ki mu jih sestavlja strokovno osebje. Da bi užival avtoriteto, ugled, spoštovanje? Ne, ne in ne. Ničesar od tega mu ne gre pripisati. Žal tudi o temeljnih vrednotah, kot je poštenje in demokratičnost, ni mogoče govoriti. Če ima še živo mamo, ta brez dvoma ne more biti ponosna nanj, če pa je, gre to pripisati izključno slepi materinski ljubezni.
Njegov življenjepis je na prvi pogled kar impozanten: leta 1992 je diplomiral na FDV in za diplomsko nalogo prejel Prešernovo nagrado, leta 1996 je opravil magisterij na Pravni fakulteti v Ljubljani, 2006 je opravil doktorat na FDV in prejel nagrado za najboljše doktorsko delo. Pa vendar ostaja na stopnji visokošolskega učitelja (docenta). Distinkcije med visokošolskim učiteljem in profesorjem pri tedniku Mladina ne poznajo (“v prvi vrsti ste profesor”, 26. 9. 2014, Mekina v Mladini) verjetno iz razloga, ker se v akademskih krogih ne znajdejo najbolje, sicer bi vedeli, da je vrstni red nazivov: docent, izredni profesor, redni profesor. Za napredovanje iz naziva docent v višji naziv izredni in nato redni profesor pa je treba pokazati še nekaj več; bibliografijo v obliki izpiska iz COBISS-a oziroma dokazila o zasnovanih in izvedenih znanstvenih delih, dokazila o pedagoški usposobljenosti itd. Vendar samo dejstvo, da omenjeni ni nasprotoval “povišanju” v naziv profesor, kaže na nevednost novinarja Mladine in na samozagledanost Milana Brgleza, ki se mu ni zdelo vredno tega naziva popravljati. Po vsem, kar vem o njem, sem prepričana, da bi mirno popravil, v kolikor bi bila situacija drugačna in bi mu pripisali nižji naziv, kot mu pripada. Ampak gre samo za drobceni znak, ki pa je že nakazoval samopašnost novoizvoljenega predsednika DZ.
“Zaupam namreč stroki. In menim, da je prav, da se politiki tam, kjer se ne spoznamo dovolj, pustimo poučiti,” so njegove besede. Pa je res?
Navkljub nasprotnemu mnenju zakonodajno pravne službe, kjer je do prevzema vlade vedril in oblačil Miro Cerar, je v nasprotju s tem dal na glasovanje obstoj pravice biti poslanec parlamenta na volitvah izvoljenemu Janezu Janši. S tem si je na svoji politični strani brez dvoma pridobil pozitivne točke, hkrati pa potrdil tisto znano reklo, da iz FDV gnezda ne more priti nihče, ki ni okužen. Da bi dobil zaslombo za svojo več kot sporno odločitev, je predsednik vlade imenoval komisijo kvazi pravnih strokovnjakov, med njimi tudi nekega odvetnika, ki so zastonj izdelali mnenje, da je odvzem mandata Janeza Janše zakonit. Vsi so se sicer odpovedali honorarju, le kolega odvetnik je na svoj s. p. pisatelj dobil 2.500 €. Ali so njegove pisateljske bravure v DZ znane ali ne, nisem ugotovila.
Po odvzemu mandata je Milan Brglez novinarjem povedal: “S prevzemanjem politične odgovornosti, ki jo vidim v odgovornosti do volivcev in do vsaj 46 poslancev, pa bom počakal na dokončno odločitev ustavnega sodišča.” Ustavno sodišče je odločilo, Milan Brglez pa je ugotovil, da nima nikakršne politične odgovornosti. Nasprotno, tudi na poslansko vprašanje gospe poslanke Anje Bah Žibret v razpravi v Državnem zboru RS, delo katerega je takrat vodil predsednik dr. Milan Brglez, ali se bo v imenu tistih poslancev, ki so glasovali za odvzem mandata Janezu Janši, opravičil, saj je njihovo, tudi njegovo odločitev, Ustavno sodišče RS razveljavilo, ni niti odreagiral. Še vedno odmeva njegov stavek: “Naravnopravno lahko vsi rečemo, da zapornik nima kaj iskati v parlamentu.”
Istega leta je omenjeni Brglez opravičeval povojne masakre: “Posledice zgolj upoštevanja naravnega prava, če skušate razumeti takratne oblastnike, pa so povojni poboji.” Pozabil je seveda, da so posledica bile tudi nacionalizacija, zaplemba premoženja, izgoni, razseljene osebe, kraja zasebne lastnine s strani partijskih in udbovskih veljakov. Vse to je po mnenju M. Brgleza upoštevanje naravnega prava, ki ga upoštevajo ptice roparice, in vsakršno kritiko le tega ostro zavrača.
Brez dvoma bo Brglez dosegel nemogoče. Oseba, ki ne po delu ne po izgledu ne bi v nobeni količkaj normalni državi bila zapisana v spomin mnogih njenih prebivalcev, je popolno zanikanje ravno tistega naravnega prava, ki ga sam najbolj propagira. Rastline, ki nimajo dovolj zraka, svetlobe, zemlje za razvoj koreninskega sistema, živali, ki nimajo dovolj hrane in ki imajo preveč sovražnikov, ki niso opremljene za življenje v vročini ali mrazu, ki niso dovolj sposobne, da si poiščejo hrano, so obsojene na izumrtje. To je naravno pravo, tako ljubo gospodu Brglezu. Pa vendar še enkrat: Je Milan Brglez kot najpametnejši, najbolj pošten, najbolj sposoben prišel do funkcije predsednika DZ? Je naravno pravo na njegovi strani? Odgovor? Ne. Slep, gluh in nem za predloge drugih, človek brez barve, vonja in okusa, bi po naravnem pravu prodajal v trafiki in nihče, ki bi kupil škatlico cigaret, ga sploh ne bi zaznal in ga ne bi znal niti opisati.
Ker je Brglez ugotovil, da nima zaveznikov, ker meduze nimajo zaveznikov, je poiskal zavezništvo v ZZB za vrednote NOV. V zaščito in obrambo hrabrih borcev, brez katerih bi vsa Evropa trpela pod nemškim nacionalsocialističnim škornjem, se je izpostavil velikokrat, verjetno med vsemi dosedanjimi predsedniki DZ največkrat. Tako je podal kazensko ovadbo zoper Romana Leljaka, ki je 18. 2. 2015 na Komisiji DZ za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb članom pokazal poseben svinčnik, v kakršnem naj bi bila ubojna sredstva, ki jih je uporabljala Udba. Postopek zoper Romana Leljaka se je pričel na ovadbo hrabrega Milana Brgleza in davkoplačevalci smo plačali ukvarjanje s tem do končne ustavitve postopka. Se je morebiti hrabri borec Milan Brglez zaradi krive ovadbe opravičil, ali je kazensko odgovarjal?? Ne bom vam povedala! Ugibajte!
Povezave Milana Brgleza z ZZB za vrednote NOV so že ustaljene, če govorimo o bolezni, bi rekli, da je kronična. Njegovi izpadi na vseh, tudi najmanjših, izmišljenih in nepomembnih prireditvah kažejo, da močno računa na njihovo podporo, ki je v naši prelepi domovini očitno še kako pomembna. Spomnimo se podpore ZZB, ko smo imeli volitve za predsednika, ti so podprli Türkovega Danila, ker je bil iz gnezda SDV.
In kako si Brglez za nadaljevanje ali obstoj v politiki služi podporo ZZB za vrednote NOB?
26. 4. 2016: Predsednik državnega zbora Milan Brglez je v govoru na nocojšnji državni proslavi v Križankah poudaril, da na predvečer dneva upora proti okupatorju praznujemo zlasti udejanjenje treh vrednot: upora, tovarištva in svobode. Po njegovih besedah to niso bile le vrednote OF, ampak so tudi notranje in neločljivo bistvo slovenskega naroda in države. Pa še en citat, naj mi bo oproščeno, če vas dolgočasim: “Prebivalke in prebivalci Slovenije smo svojo upornost, podobno kot leta 1941, ponovno potrdili pred 25 leti, v vojni za osamosvojitev. Znova smo dokazali, da je zgodovina resnično na strani pogumnih in na strani tistih, ki branijo pravico do samoodločbe,” je izpostavil. Kje je bil M. Brglez in njegova ZZB takrat??? Na strani tistih, katerih intimna opcija ni bila samostojna Slovenija in so ji nasprotovali. ZZB je osamosvojitvi Slovenije eksplicitno nasprotovala in ji še danes nasprotuje!
30. 8. 2016: Na nekem druženju borcev je predsednik DZ uvodoma podčrtal pomen dela Zveze združenj borcev NOB Slovenije in ocenil, da je bilo to delo v zadnjih 25 letih premalo cenjeno. Zaznane želje in poskuse nekaterih po prevrednotenju in predrugačenju določenih zgodovinskih dejstev je označil kot odvečne in poudaril, da to ne prispeva k prepotrebnemu soglasju prebivalcev Slovenije za njen napredek oziroma razvoj. Z Osvobodilno fronto slovenskega naroda (OF), katere ustanovitve se ob tem dnevu še posebej spominjamo, se je po Brglezovih besedah začel široko organizirani upor zoper zavojevalce. Brez OF, brez upora in želje, da želimo biti gospodar na svoji zemlji, bi bila po Brglezovih besedah pot do samostojne in demokratične Slovenije še zahtevnejša in še bolj strma. To vse reče predavatelj na neki fakulteti, ki je sicer obskurnega pomena, ko že ptički na veji žvrgolijo, da gre za eno večjih laži v zgodovini NOB!!!
15. 2. 2017 je Milan Brglez obsodil skrunitev spomenika NOB nad breznom v Jelenovem žlebu. Ali ga je kdaj kdo slišal, da bi obsodil skrunitev tistih redkih grobov, ki jih imajo po vojni ali med vojno poklani zavedni Slovenci, žrtve sodnih in izvensodnih pobojev? Da bi obsodil nepietetno ravnanje s trupli zverinsko in sadistično umorjenih v Hudi jami? Se opravičujem, če sem med vsem njegovim navijaštvom spregledala kakšno zdravorazumsko in pošteno besedo. Bilo, če so sploh bile, jih je namreč veliko premalo, da bi jih bilo mogoče zaznati!
Zdaj pa, zakaj se sploh ukvarjam z meduzo?
Se kdo spomni odziva na grobo žaljenje Tita Turnška pred parlamentom, ko je Petro Sovdat ozmerjal: “Petra Sovdat, vi ne boste dočakali penzije, koza!” Če je beseda “koza” žaljivka, je to, “da ne bo dočakala penzije”, nedvomno grožnja, uperjena zoper njeno življenje. In nekaj podobnega se je nedavno zgodilo na odboru, ki ga je vodil Žan Mahnič. Tit Turnšek je njega in poslance ozmerjal z “lažnivimi kurci, psi”, na TV potrdil svoje besede in jih ni obžaloval, hkrati pa mu zagrozil, da se bosta “že še srečala”. Tako. In kaj je storil predsednik parlamenta, prvi med enakimi? Je ostro protestiral, se je zgrozil nad predsednikom ZZB, s katerim pohajkuje po različnih proslavah? Ne, izjavo predsednika odbora Žana Mahniča, naj Turnšek zapusti parlamentarno stavbo, je izenačil z ekscesom Tita Turnška. Da je oba okrcal, so pisali mediji. Sramota! Turnškova in Brglezova! In če enega opravičujejo starostne možganske spremembe, za drugega ni opravičila. Ta ne bi smel biti niti docent niti predsednik DZ, moral bi biti skrit očem ljudi, opravljati delo daleč od njih. V kakšnem oddaljenem skladišču. Ker, kot rečeno na začetku, naravno pravo mu brez dvoma ne bi dopustilo takšne funkcije, kot jo ima!
Lucija Ušaj Šikovec