fbpx

NADALJEVANJE KOLUMNE: Poklici, ki izumirajo (II. del)

(Foto: iStock)

Ne le poštar, seznam poklicev, ki bodo zaradi opisanih sprememb zastareli je vsak dan daljši. Vsak dan nove tehnološke rešitve prispevajo k temu, da se delo opravi hitreje, bolje in precej ceneje, kot ga je prej opravljal človek v svojem klasičnem poklicu. Vsako leto je opravljeno več študij, ki s precejšnjo natančnostjo in argumentiranostjo napovedujejo opisovane trende.

Kakšna pa je neprijetna resnica? Če povzamemo le nekatere najbolj očitne poudarke, je z veliko gotovostjo mogoče napovedati, da v prihodnjih dveh desetletjih, poleg že omenjenega poklica poštarja, grozi izumrtje naslednjim poklicem:

Preberite si še prvi del kolumne – Poklici, ki izumirajo (I. del)

1. Šoferji, taksisti …
Če so bili samovozeči avtomobili še do včeraj bolj predmet znanstveno fantastičnih knjig in filmov, so danes rešitve v sklepni fazi testiranja. Prave vojne ta hip še vedno potekajo med klasičnimi taksisti in Uberjem, dasiravno je končni rezultat precej jasen. Še bolj kot na področju prevoza ljudi, bodo spremembe drastične v gospodarstvu, saj se transportu obeta drastično zmanjšanje zaposlovanja šoferjev. To velja ne le za ceste, temveč povsem enako za vse oblike prevoza blaga – železniške, vodne in zračne. Roko na srce letalske družbe, ladijski prevozniki in najrazvitejši železniški sistemi že dalj časa pravzaprav delujejo s pomočjo sodobnih navigacijskih sistemov in tako imenovanih avtopilotov. 

2. Kmetovalci
Kmetijstvo je ena tistih panog, ki se nezadržno in najhitreje robotizira. Hrana je seveda na vrhu dnevnih potreb ljudi, zato zaradi ekonomije obsega, takšno stanje ne preseneča. Klasično obdelovanje, predvsem v težjih naravnih pogojih postaja nekonkurenčno, razen kadar je povezano z zelo visoko stopnjo dodane vrednosti in specializacijo. Z mednarodnega vidika so naravne danosti (klimatski pogoji in ravnina) ter predvsem velikost obdelovalnih površin bistveni pogoji konkurenčnosti. Bistveni, a ne zadostni. Najpomembnejša sta postala sodobna tehnološka opremljenost in vpetost v logistično distribucijske tokove. Kmetijstvo bo torej nudilo veliko priložnosti za zaposlovanje, toda struktura poklicev se povsem spreminja. Število zaposlenih bo drastično nižje, njihova izobrazbena struktura pa se bo radikalno povišala. 

3. Trgovina
Kljub različnim virom je skupna napoved, da se bo število zaposlenih v trgovini (predvsem maloprodaji) zmanjšalo za vsaj eno tretjino. Vse več je tehnoloških rešitev, ki bodo povsem spremenile naše plačevanje in hkrati reševale problem ozkih grl ob blagajnah. Od on-line nakupov preko poenostavljenih aplikacij na vaših pametnih telefonih in dostave blaga z droni na vaš dom, preko brezgotovinskega plačevanja in avtomatiziranih rešitev, ki bodo prepoznale vaš nakup in ga sprocesirale medtem, ko boste z nakupovalnim vozičkom stopali proti izhodu. 

 4. Posredniki turističnih, potovalnih, zavarovalnih, špediterskih storitev 

Strateško se najslabše piše poklicem, ki so postavljeni nekje vmes, med stranko in dejanskim izvajalcem storitve. Tako ponudnik, kot stranka bi se namreč rada znebila dodatnega stroška, ki posega v ceno oz. zaslužek, a ponuja vse manj vrednosti. Bistvno višja stopnja računalniške pismenosti danes omogoča neposredno komunikacijo med stranko in ponudnikom storitve samim. Čeprav je bilo pred leti precej skeptičnost glede realnega ocenjevanja kakovosti in zato tveganja, je danes ta problem uspešno odpravljen z javno objavljenimi ratingi in možnostjo komunikacije z obstoječimi strankami. Tako je danes bistveno bolj zanesljivo prebrati ocene gostov na spletnih straneh, kot zaupati fotošopiranim podobam v turističnih katalogih posredniških agencij. Podobna usoda čaka posrednike na področju zavarovalnih, finančnih, špediterskih in mnogih drugih storitev.

5. Priprava in tisk fotografij
Digitalizacija fotografije je postavila na glavo celotno panogo. Iz storitve, ki je mejila na umetnost in je imela več skupnega s kemijo, kot tiskom, smo prešli na povsem avtomatiziran proces, ki potrebuje minimalno število zaposlenih. Ker smo ljudje praviloma vizualni tipi, sta fotografija in vse bolj tudi video eksplodirala. Veščina fotografiranja in snemanja je bliskovito poskočila na tržnici poklicev, medtem, ko so proizvajalci filmov, razvijalci le teh in tiskarji fotografij v razmeroma kratkem času ostali brez dela. Široki javnosti dostopne prve rešitve na področju virtualne realnosti dobro nakazujejo kam se bo v prihodnje nadaljeval opisani trend.

6. Hotelski receptorji
Pred časom sem poslušal zanimivo predavanje o stvareh, ki najbolj motijo goste, ko potujejo. Vse imajo skupni imenovalec – izgubljanje časa na vsakem koraku. Od vstopa na letališče, čakanja v vrstah na taxi in ko končno povsem izmučen prispeš do hotela, kjer boš nastanjen – dolg in povsem nepotreben proces sprejema na recepciji. Vsi zahtevani podatki so med gostom in hotelom vsaj enkrat izmenjani že prej in brez kančka dvoma bomo v bližnji prihodnosti videli hotele, ki ne bodo več imeli klasičnih recepcij, saj se bo uporabniška izkušnja prihoda v hotel povsem spremenila. Nenazadnje, pomislite kako skromna je dejanska izkoriščenost teh poklicev v nočnih urah, saj gre za storitev, ki se opravlja 24 ur na dan, 7 dni na teden.  

7. Urarji
Čeprav so ure, predvsem za moške še vedno med najpomembnejšimi statusnimi simboli, jih mlajše generacije skoraj več ne uporabljajo. Še zlasti ne tistih klasičnih z mehanskimi osrčji. Število urarjev se je že v preteklih letih relativno hitro zmanjševalo. Lahko bi rekli premosorazmerno s popularnostjo mobilnih telefonov, ki so postali najpriročnejši nadomestek za zapestno uro. 

8. Arhivarji, knjižničarji
Brezpapirno poslovanje je eden najmočnejših trendov v javni upravi in gospodarstvu, ki s seboj prinaša tudi tako imenovano e-arhiviranje. Zaradi odsotnosti problema obsega in fizične hrambe se poklic arhiviranja povsem spreminja, povpraševanje po številu pa seveda zmanjšuje. Podobna, čeprav nekoliko počasnejša je usoda knjižnic in knjižničarjev. Če spremljamo svetovni trend v šolstvu, ki počasi, a vztrajno ukinja klasične knjige in uvaja njihove tablične alternative, je povsem jasno kakšna bo usoda klasičnih knjižnic.

9. Nižji bančni uslužbenci in delavci na bančnih okencih
Ko so banke pred leti pričele uvajati bankomate, si tudi najbolj optimistični niso mogli predstavljati neslutenega uspeha te nove rešitve. Od vseh tehnoloških področij se danes poleg kmetijstva, tehnološko najhitreje razvijajo finančne storitve. Tako imenovani FinTech, kjer sta se kot partnerja simbolno srečala Wall Street in Silicijeva dolina je ta hip deležen več desetin milijard dolarjev letnih svežih investicij. Težave klasičnih bank in nezadovoljstvo strank z njimi le še pospešuje trend tehnoloških inovacij in prenos storitev na nove igralce. Pri tem je vredno omeniti, da je danes kar 75% vseh poslov na svetovnih finančnih trgih narejenih na podlagi algoritemskega načina izbora naložbe, posamična “investicija” pa ne traja več, kot par sekund.

10. Prevajalci
Večina se nas je muzala neposrečenim tekstom, ko so se pojavile prve atomatizirane alternative prevajanju besedil. V razmeroma kratkem času pa so brezplačne rešitve na spletu postale ne le bolj uporabne, temveč povsem sprejemljive. Nekoč zelo cenjen in ugleden poklic bo postal z naslednjo generacijo tehnoloških rešitev – nepotreben. Že ta hip je na voljo več tehničnih rešitev (sicer prve generacije), ki v obliki preproste slušalke v vašem ušesu in programa, ki ga poganja simultano prevajajo zaenkrat izbrane svetovne jezike. Tako ni več vprašanje, ali bo jezikovna ovira v komunikaciji med ljudmi povsem padla, temveč le še – kdaj.

11. Računovodje, knjigovodje in davčni svetovalci
Informacijsko komunikacijski sistemi, ki jih uvajajo podjetja že dolgo niso več le tipizirane rešitve za hitro in varno komunikacijo ter hranjenje, temveč vse bolj posegajo v reševanje vsebinskih vprašanj, ki so nujna za vsa podjetja. Ker gre v večini primerov za močno regulirana in hkrati precej tipizirana področja, so jim moderni algoritmi vse bolj kos. Tako ni daleč čas, ko bodo programi nadomestili delo knjigovodij, računovodij in davčnih svetovalcev. Pravijo, da se bo enako zgodilo s hišnimi pravniki, katerih izključna naloga je skrbeti za skladnost poslovanja z najrazličnejšimi predpisi.

12. Zemljemerci 
Kombinacija sodobne kartografije podkrepljena s satelitsko tehnologijo in uporaba dronov opremljenih z modernimi digitalnimi kamerami, naj bi povsem spremenila in v klasičnem pomenu – odpravila poklice zemljemercev, geodetov in dela urbanistov.

13. Telefonski operaterji
Telefonski operaterji so bili v določenem obdobju sinonim tehnološkega napredka in dokaz o intenzivnosti komunikacije. Gre za enega tistih poklicev, ki je v manj kot stoletju sklenil življenjski cikel od nevralgičnega središča in povezovališča med ljudmi do njihovega popolnega izumrtja.

14. Klasični računalniški operaterji, vnašalci podatkov, upravitelji pisarniških naprav (tudi tipkarske in osnovne oblikovalske storitve)
Poklic računalniških operaterjev je bil izum tretje industrijske revolucije in je v veliki meri tudi ljudem s srednjo izobrazbo omogočil lepo zaposlitev in življenje. Lahko celo trdimo, da so bili prav slednji zastavonoše naprednega tehnološkega dogajanja od 60 let prejšnjega stoletja naprej. Predstavljali so neke vrste most med kreatorji in inženirji, ter relativno računalniško nepismeno širšo javnostjo. Bolj ko so računalniške rešitve postajale prijazne končnemu uporabniku in se je hkrati vse več ljudi pričeli intenzivno računalniško opismenjevati, hitreje je poklic srednje izobraženega posrednika postajal odveč. Še pred 25 leti, je bilo povsem normalno, da ste najeli osebo, ki vam je stipkala in “oblikovala” diplomsko nalogo, skratka naročili in plačali storitev, ki jo mlade generacije danes ne potrebujejo več. Večina jo pravzaprav niti ne razume.

15. 
Delavci v avtomobilski, elektronski in visoko tehnološki industriji
Robotizacija, visoka stopnja preciznosti, tveganja povezana z vplivom mikro okolja in hitre spremembe v tehnološkem smislu so skoraj povsem odpravili potrebo po prisotnosti fizičnega dela (vključno z nadzorom) v visoko tehnološki in elektronski industriji. Zelo podobno velja tudi že za avtomobilsko industrijo. Presunljiv argument, ki ga je mogoče vse večkrat slišati je, da prisotnost človeka pravzaprav vnaša v proizvodni proces nepredvidljiva in povsem nepotrebna tveganja.


16. 
Cvetličarji
Moram priznati, da je izumiranje poklica cvetličarja edino med naštetimi, ki ga ne razumem povsem dobro. Podatki so neusmiljeni in kažejo, da se povpraševanje po tozadevnih storitvah na letnem nivoju zmanjšuje za več kot 10%. Ker gre za večletno statistiko se ta poklic uvršča celo med najbolj kritične. Morda je res, da je poklic prevrednoten. Tako, kot drži, da vsakič, ko kupimo cvetje ceneje v velikih trgovskih centrih ali na tržnicah, prispevamo k izumrtju cvetličarn. Njihovo delo pravzaprav opravimo sami.  

17. Novinarji, farmacevti, zdravniki, učitelji 
Čeprav gre za raznoliko skupino poklicev imajo vsi pomembno skupno značilnost. Izumrtje grozi tistim med njimi, ki spadajo v kategorijo – splošni. Obratno torej velja za njihove kolege, ki so specializirani, saj se povpraševanje po njihovih storitvah povečuje. Razlog za odmiranje splošnih kategorij je pravzaprav v dejstvu, da je njihova funkcija največkrat v podajanju velikega števila dejstev, ki temeljijo na relativno preprosti analitiki. Z dostopnostjo ogromnega števila podatkov, vse bolj učinkovitimi analitičnimi pripomočki in razvojem umetne inteligence lahko programi z večjo hitrostjo in zanesljivostjo opravijo nalogo, ki je ta hip še vedno v domeni naštetih poklicev. Še posebej za novinarje je značilno, da se ne morejo več kosati s hitrostjo in zanesljivostjo socialnih omrežij. Če k temu dodamo še avtomatizirane prevajalske rešitve, je hitro jasno, zakaj njihova naloga postane povsem odveč. Pravzaprav je precej žalostna podoba slovenskih medijev, ki pokrivajo mednarodna dogajanja, poslovne novice in znanost. Pogosto se zgodi, da niihove prevedene “sveže novice” beremo z večdnevno ali celo tedensko zamudo. 

18.  Športni sodniki in arbitri
Tehnologija v športu je bila prisotna že zelo zgodaj, saj je bilo brez njene pomoči nemogoče določiti zmagovalca. Pa naj gre za dirke formule 1, atletiko ali pa smučanje. Povsod kjer odločajo stotinke ali tisočinke je prišlo zgodaj do zlitja merjenja časa z video podporo. Šele v zadnjem desetletju je sledil tenis in med zadnjimi – nogomet. Pa vendar gre za trend, ki ga ne bo mogoče več spremeniti. Vloga športnih sodnikov in arbitrov bo vse bolj podrejena tehnologiji oz. se bo v bodoče razvijala vzporedno. Zanimivo pa bo dogajanje predvsem v tistih športih, kjer je merjenje uspešnosti nekoliko bolj subtilno in predvsem tudi – subjektivno, kot so na primer gimnastika, drsanje, skoki v vodo in šport na katerega smo Slovenci še posebej občutljivi – smučarski skoki. 

Prvorazredno politično vprašanje
Seveda velja, da se hkrati razvija vrsta novih poklicev. Raziskovalci trdijo, da kar 80% poklicev, ki jih bodo opravljali naši otroci, danes še ne obstaja. Torej imamo pred seboj zanimivo dilemo, kako izbrati in se šolati za poklic, ki ga še ni?

Demografski trendi, ki so zelo zanesljivi dolgoročni napovedovalci nam že nekaj časa nedvoumno kažejo na področje zdravstvene oskrbe, kjer med vrhunskimi zdravniki specialisti in klasičnim poklicem medicinske sestre nastaja celotna mavrica novih kombinacij. Enako velja za področje informacijskih tehnologij, predvsem na križišču z ustvarjanjem in oblikovanje vsebin ter zlasti raziskovanjem, obdelovanjem in interpretiranjem ogromnih količin podatkov.

Številne nove priložnosti se ponujajo tudi na področju sodobnih oblik izobraževanja. Hkrati velja ob koncu poudariti na nevarnost, ki jo prinaša četrta industrijska revolucija. Za razliko od svojih predhodnic, ne ustvarja, temveč – uničuje delovna mesta, ki jih tipično zaseda srednji razred. Predvsem pa v absolutnem smislu –  zmanjšuje potrebo po delovnim mestih. Prav ta skrb bi morala biti na prvem mestu politikov, ko pripravljajo strategije razvoja. Če bodo namreč pozabili postaviti ljudi v ospredje in ne bodo širokemu sloju podjetnih posameznikov omogočili potrebnih pogojev in vzvodov, da nove tehnologije uporabijo predvsem sebi v prid, bo posledica tehnološkega razvoja samo še dodatno zarezala v delitev na revne in bogate. Morda se prav v rešitvi tega vprašanja skriva sveti gral politične prihodnosti v Sloveniji?

Edvard Ofentavšek

Viri:
Klaus Schwab: The Fourth Industrial Revolution: what it means, how to respond
Bhanu Baweja, Paul Donovan, Mark Haefele, Lutfey Siddiqi, Simon Smiles: Extreme automation and connectivity:
The global, regional, and investment implications of the Fourth Industrial Revolution
CareerCast: The Most Endangered Jobs of 2015
Jane Roper, HR Magazine: Rise of the machines: What automation means for HR
Thomas Frey: Preparing for Jobs that Don’t Yet Exist
Global Challenge Insight Report, WEF:  The Future of Jobs
Lynda Gratton, London Business School: The future of work
Samuel Stebins, Michale B. Sauter: Disappearing Middle Class Jobs