Naš načrt – Lista Marjana Šarca se predstavi

Mitja Iršič.

Naš načrt, prvi obris programa Liste Marjana Šarca, je bil malce skop. Nekateri so prepričani, da so mu enovrstičnega pisca podtaknili politični botri, ki so nanj najprej stavili, zdaj pa so se zbali, da se bo pred izkušenimi političnimi mački osramotil še huje kot Alenka Bratušek v Bruslju. Kar me malce žalosti. Treba mu je dati priložnost, da se izkaže. Kakšna zgodba bi bila to! Lesarski tehnik, ki je postal predsednik vlade. Še bolj impresivno kot igralec Ronald Reagan, ki je postal voditelj svobodnega sveta.  To bi bil popoln simbol dejstva, da imamo v Sloveniji ljudsko oblast. Marjan Šarec je človek ljudstva. Človek slovenske kontinuitete. Zato sem mu zastonj dopolnil in izboljšal program na tak način, da bo kar najbolj vžgal pri njegovih ključnih volivcih. Izhodišča sem pustil takšna kot so, dodal sem le podrobne obrazložitve, za katere mu botri (še) niso dovolili, da jih izreče na glas.

  1. Prevladujoči vpliv volivcev in poenostavitev imenovanja vlad.
    Nekateri komentatorji so namigovali, da je ta točka nekako povezana s prehodom s proporcionalnega na večinski volilni sistem, ki ga preferira SDS, a to so le zlobna natolcevanja nasprotnikov revolucije. 3. člen ustave pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Kar je pravilno. V Listi Marjana Šarca pa bi zbrisali nadaljevanje tega člena, ki pravi, “državljanke in državljani jo izvršujejo neposredno in z volitvami, po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno”, na tak način, da bi se za besedo “neposredno” postavila pika, preostanek stavka pa bi se zbrisal. Tako bi bilo ljudstvo na oblasti neposredno in za zmeraj, preko svojega izvirnega posrednika: Liste Marjana Šarca.
  2. Stabilne javne finance.
    Stabilne javne finance bodo ustvarili s posebno domoljubno iniciativo, imenovano JFK doktrina, katere moto bo: “Ne sprašuj, kaj lahko tvoja država naredi zate, vprašaj, kaj lahko ti narediš za svojo državo.” Bodoči koalicijski partnerji iz SD so že večkrat s pomočjo oseb javnega zaupanja tipa Bine Kordež in Sandi Šeško dokazali, da slovenski davki sploh niso visoki. LMŠ gre dalje. Davki so v resnici prenizki. V čem je smisel, da državljani od bruto bruto plače dobijo okoli polovico? Večkrat je bilo dokazano, da navadni ljudje – ko so soočeni z denarjem –  iracionalno zapravljajo. Zakaj bi to s prenizkimi davki na dohodke fizičnih oseb še spodbujali? Delavec, ki bo zaslužil manj, bo manj zapravil za dekadentni zahodni razvrat, država pa bo od njega imela več za infrastrukturne razvojne projekte, ki jih kot narod krvavo potrebujemo, če ne želimo zaostajati v globalni konkurenci.
  3. Učinkovita in strokovna javna uprava – politiki in uradniki smo v službi ljudi, in ne obratno
    Učinkovitost javne uprave je premo-sorazmerna številu predpisov. Če ni urejena čisto vsaka podrobnost življenja državljanov, se uradniki hitro znajdejo v poklicnih dilemah zaradi pravnih lukenj, za katere niso dovolj kompetentni, da bi jih rešili. Zato je naloga politike, da uvede zakonodajo za čisto vsak vidik človekovega življenja. Trenutno imamo okrog 20.000 predpisov. Premalo. Potrebujemo jih vsaj dvakrat toliko. Res pa je, da bo po takšnem povečanju državni upravi potrebno zvišati plače (nato pa po inerciji še celotni javni upravi, saj bi se drugače počutili neenake).
    4. Sodstvo – resnično v imenu ljudstva. V skladu s spremenjenim 3. členom ustave bo sodstvo resnično de jure in de facto v imenu ljudstva. Ker se bo volja ljudstva izvrševala skozi Listo Marjana Šarca, tudi sodišč v tradicionalnem smislu več ne bomo potrebovali. Seveda pa potrebujemo institut pravne presoje. Vizija pravičnega pravosodja 2050 predvideva sodni organ, ki bo sestavljen iz eminentnih, neodvisnih pravnih strokovnjakov, nekakšen svet modrecev jugoslovansko-slovenskega pravosodja (zaenkrat so glede potencialnega članstva v kontaktu z Ljubom Bavconom, Cirilom Ribičičem in Brankom Maslešo), ki bi imenoval ljudske poročevalce, ki bi razsojali o posameznih kazenskih in civilnopravnih zadevah (seveda ob posvetu s svetom modrecev).

    Ciril Ribičič (foto: STA)

  1. Boj proti korupciji in gospodarskemu kriminalu potrebuje močno vlado.
    Edini recept za izkoreninjenje gospodarskega kriminala in zajezitev povampirjenega kapitalizma je močan državni nadzor nad gospodarskimi družbami – tako javnimi kot zasebnimi. Ker bo LMŠ na položaje v uprave in nadzorne svete državnih podjetij, kot tudi za visoke uradnike državne uprave, nastavljala le ljudi z visoko moralno integriteto, bo korupcija stvar preteklosti. LMŠ pozdravlja potezo prejšnjega ministra Počivalška, ko je v upravo Mercatorja vrinil politkomisarja, in predlaga spremembo ZGD, po kateri bi tuje družbe v Sloveniji lahko poslovale le, če so v upravo pripravljene sprejeti vladno določenega politkomisarja, ki bi vladi vsak mesec poročal o aktivnosti gospodarskega subjekta.
  1. Močno in inovativno gospodarstvo je temelj socialne države.
    Staroslovenski pregovor pravi: pot do močnega in inovativnega gospodarstva vodi skozi 27-kilometrski odsek železnice. Koalicija se bo potrudila, da se bo javni denar po stari post-tranzicijski šegi inovativno pretapljal v zasebne žepe. S tem bo vlada poskrbela tudi za potrošnjo. Vse jahte, helikopterji in prestižni avtomobili, ki se bodo v tujini kupili iz pretopljenega denarja, bodo državi prinesli 22-odstotni priliv iz naslova plačanega DDV-ja, če jih bodo registrirali v domovini. Krožno gospodarstvo v praksi.
  2. Turizem – potencial za zeleni razvoj.
    Kot je dejala že programsko sorodna Levica: “Slovenija bo ekosocialistična ali pa je ne bo.” Nimamo visoke tehnologije. Ne vlagamo denarja v razvoj. Negujemo pa lahko tisto, kar imamo: travnike, pašnike, gozdove in gore. Bog nam jih je dal, zdaj pa ne potrebujejo skoraj nobenega vzdrževanja. Pokazali jih bomo turistom in jim prodali drag spominski magnet za na hladilnik. Easy money.

Ampak kje ste še videli državo, kjer se v turizem ne bi temeljito vmešavala država? Vse najbolj priljubljene turistične destinacije – Venezuela, Kuba, Nikaragva – so znane po tem, da državni aparat plansko vodi celotno turistično industrijo – in od nje pridobiva tudi čim več davkov. Da bo od turizma kaj imelo tudi slovensko ljudstvo. Zato v Listi že pripravljajo novo turistično organizacijo, ki bo poleg Slovenske turistične organizacije opravljala dela le na področju t. i. zelenega turizma. Imenovala se bo EKO-Slovenska turistična organizacija. Ker pa njeni člani seveda ne morejo delati za kruh in vodo, se bo na nujno morala zvišati turistična taksa, uvedel pa se bo še poseben turistični evro: vsak, ki bo opravljal turistično dejavnost bo plačal 1 evro na dan. Se pravi 365 evrov na leto. Zeleni turizem ni poceni.

  1. Nove tehnologije – priložnost za prihodnost.
    Slovenija je od nekdaj veljala za deželo visoke tehnologije. LMŠ podpira industrije, ki so deželo pripeljale do statusa svetovnega tehnološkega pionirja. Z državnimi sredstvi bo poskrbljeno, da se ne bo ustavila proizvodnja mopedov, biciklov in čevljev. LMŠ razume, da je prihodnost retro.
  2. Javno zdravstvo – v središče postavljamo bolnika.
    LMŠ bo tukaj nadaljevala poslanstvo rešiteljice slovenskega zdravstvenega sistema Milojke Kolar Celarc. Kot je pravilno analizirala prejšnja vlada, je zasebna pobuda v zdravstvu glavni vir čakalnih vrst, preplačanih žilnih opornic, rušečih se bolnišnic in slabo motiviranih zdravnikov. Vlada LMŠ bo ustvarila poseben svet za Zaščito javnega zdravstva, ki ga bo vodil Dušan Keber. Le zdravstvo pod absolutnim nadzorom izvršilne veje oblasti je pravo ljudsko zdravstvo. V središču bo plačnik … mislim, bolnik.

  1. Kakovostno in pravično javno šolstvo ter podpora znanosti.
    Javno šolstvo je lahko kakovostno in pravično le, če se s pravnim manevrom zasebnim šolam onemogoči financiranje iz javnega denarja. Šole, ki ‘omladine’ ne učijo vrednot revolucije, pomembnosti proletarskega boja proti neenakosti in sovraštva do zahodnega imperializma, so moteči državni element, ki bi lahko kaj hitro sproduciral generacijo uporne mladine, kateri bi dišal dekadenten zahodni način življenja. Zato je absolutno ključno, da se stremi k ekskluzivnosti in nedotakljivosti javnega šolstva. LMŠ bi s posebnim zakonom tovarišicam, ki so učile še v SFRJ, dovolil, da učijo tudi po uradni upokojitvi.
  2. Šport – združevanje in promocija.
    Za domovino z Janezom Kocjančičem naprej. Slovenski športniki so vrhunski atleti. Kot takšni pa nujno potrebujejo vladno sponzorirano promocijo, po vzoru vzhodnonemških športnih programov, ki so z uspehi športnikov promovirali uspehe socializma. Slovenski olimpijski komite bo dobil več sredstev, s katerimi bo upravljal po lastni diskreciji, po principu l’etat c’est Janez Kocjančič. Ključno je, da se obdrži monopol Športne loterije na področju športnih stav, drugače bo ogroženo delovanje OKS, kar posledično pomeni konec za profesionalni šport v Sloveniji – ne bo se več skakalo, smučalo, teklo, plavalo in drsalo, Ilka Štuhec pa bo po hitrem postopku prevzela bolgarsko državljanstvo.
  3. Mlade je potrebno vključiti v soodločanje.
    LMŠ je stranka mladih in kot taka razume, kaj mlade pritegne. Zato bo za promocijo političnih, ekonomskih in družbenih ciljev nove koalicije najela (na državne stroške seveda) slikarja, ki bo narisal novo maskoto levega centra: kačo klopotačo z imenom Stalinko. Stalinko bo nalepljen po šolah, vrtcih, zavodih za odvajanje od drog, skvoterskih centrih – se pravi povsod, kjer obstaja statistična verjetnost povečane koncentracije mladih. Stalinko bo mlade s prikupnimi animacijami na YouTubu učil osnove marksizma in leninizma. Le tako se bo lahko mlade kvalitetno pripravilo na soodločanje.

Nova maskota Stalinko? Foto: iStock

  1. Sociala – preprečevanje stisk in težav ljudi.
    V Sloveniji preveč ljudi živi na robu revščine. Ker smo pod vplivom neoliberalnih držav, je razlika med bogatimi in revnimi še vedno prevelika, socialne mobilnosti pa ni. Ljudje niso dovolj revni, da bi bili vsi enako revni. Naloga vlade je, da kot Robin Hood vzame bogatim in daje revnim. Zato se bo v mandatu prizadevalo, da bi denarno socialno pomoč izenačili z minimalno plačo, medtem ko bi se z raznimi ukrepi davčne politike stremelo, da bi se povprečno plačo čim bolj približalo minimalni. Moteči državni elementi neoliberalne dekadence bodo tako izločeni iz igre, slovenska zavist pa končno pogašena.
  2. Kultura – naša zavest.
    Kultura je v službi revolucije. Kultura, ki (vsaj na skrivaj) ne podpira revolucionarne zavesti slovenskega ljudstva, ni kultura, ampak šund. Zato je treba z javnimi sredstvi negovati umetnost, ki opisuje, spoštuje in poveličuje razredni boj naših dedov proti svetovnim imperialističnim silam, ki poteka še danes. LMŠ z odobravanjem gleda na sprejeto novelo zakona o obveznem deležu za umetnost v javnih investicijah. Rada bi ga razširila s svojimi določili, ki se specifično nanašajo na avantgardno umetnost slovenskih borcev za protikapitalistično svobodo. Vsaka nova stavba, ki se jo bo zgradilo z javnim denarjem, bo morala enkrat na teden prirejati praznovanja proletarske zmage nad neoliberalizmom. V novih pisarnah, knjižnicah in bolnišnicah, zgrajenih z javnim denarjem, se bo vsak teden izvedel umetniški performens, ki ga bodo izbrali člani posebne komisije. En teden se bo kakšna umetnica polulala na ameriški dolar. Drugi teden bo kak kipar v steno z udarnim vrtalnikom izklesal srp in kladivo. Tretji teden bo veganska feministka občevala s prašičjim kadavrom. Estetika javnih prostorov bo za zmeraj pridobila patino sofisticiranega upora proti simboličnemu okupatorju.

Levičarska umetnost. Vir: twitter

  1. Varnost je naša skupna dobrina – nov zagon za sistem nacionalne varnosti.
    Nacionalna varnost je preveč pomembna, da bi jo prepuščali imperialistom. Zato bo nova vlada kar takoj predlagala izstop iz skupnega poveljstva zveze Nato. Slovenija je država s ponosno vojaško tradicijo, saj smo konec koncev v letih 1943-1945 vso Evropo s svojim Narodno-osvobodilnim bojem rešili pred naci-fašizmom. Zmagovalci smo bili leta 1945, nobenega razloga ni, da ne bi bili še leta 2018. Nova vlada bo z interventnim zakonom takoj zagotovila 10 milijonov evrov proračunskih sredstev za nakup novih bojnih škornjev z volnenim polnilom, ki ga bodo vojaki še kako potrebovali v Sibiriji na skupnih misijah z vojsko Ruske Federacije.
  2. Državotvorna, samozavestna, proaktivna in usklajena zunanja politika.
    Slovenska zunanja politika se je od Janeza Drnovška naprej uklanjala zahodnim imperialistom. Tudi zato smo izgubljali mednarodni kredo. V vladi Marjana Šarca bo prišlo do odločnega geostrateškega pozicioniranja. Že na naslednjem srečanju ob Ruski kapelici bo mandatar predsedniku Putinu ali zunanjemu ministru Lavrovu (kdor bo pač imel čas priti) prišepnil, da si tudi slovensko ljudstvo želi biti del Evrazijske ekonomske unije, ob bok tako eminentnim državam, kot so Belorusija, Kazahstan, Kirgizija in Armenija.
  3. Pospešek javnim investicijam – modernizacija železnic in prenova cestnega omrežja. 
    Točka se bo izvajala v povezavi s točko 6. Kljub splošnemu odklonu od industrijskih podvigov se bo izjema naredila pri infrastrukturnih projektih. Le-ti so dovolj inovativni, da denar črpajo tako iz domačih davkoplačevalskih kot evropskih sredstev. Mednarodni strokovnjaki so si enotni, da je železnica transport prihodnosti. Še posebej povezave majhnih evropskih pristanišč z manjšimi državami centralne Evrope. Zato je absolutno ključno, da zgradimo drugi tir od Divače do Ljubljane, drugače bomo prej ko slej v naši deželi govorili nemško in častili Hitlerja. Nova vlada si bo prizadevala iz investicije odstraniti Madžare in jih nadomestiti z Rusi, s katerimi bi lahko zgradili podaljšek Divača-Ljubljana-Novokuznetsk, ki bi služil vsem državam Evrazijske gospodarske unije.
  4. Energetika – čim večja energetska samozadostnost.
    S povezavo z Rusko Federacijo bomo dosegli energetsko samozadostnost po načelu “nas in Rusov je 200 milijonov”. Glede na to, da smo ključni akter na centralno evropski fronti borbe za prevlado med velesilami, je LMŠ mnenja, da nam bodo Rusi zaradi naše geostrateške pomembnosti gotovo začeli dobavljati nafto in zemeljski plin po simbolični ceni.
    Okolje in prostor – iskanje ravnovesja med okoljem in razvojem.Točka se nanaša na zeleno strategijo. Ker industrija onesnažuje, bo vlada LMŠ naredila vse, da se v državi ne bo veliko proizvajalo. Slovenija je dežela bujnih gozdov in neskončnih travnikov – kot Gana. Nova vlada bo poskrbela, da bo takšna tudi ostala. Za takšne revolucionarne poteze pa država potrebuje zares močno vlado, ki lahko z močjo ustavne večine državo spremeni v samozadostno utopijo, kjer bo edini kriminal le še tihotapljenje mleka v prahu čez avstrijsko-slovensko mejo.
  5. Rodovitna zemlja, hrana, voda in les – naše bogastvo in odgovornost do zanamcev.
    Edina strategija, ki lahko reši naše super pridelovalce hrane, je popoln embargo na uvoz tuje hrane. Zakaj bi Slovence zastrupljali s španskimi jagodami in nizozemskim korenjem, zraven pa v bankrot pošiljali slovenske predelovalce, ki se ne morejo in ne morejo znajti s svojimi superiornimi izdelki? Slovenski potrošnik pač še ni dovolj osveščen, da bi za slovenski paradižnik dal evro na kilo več kot za bolgarskega. Zato mu je treba podati roko in mu pokazati pravo pot, kot je to s svojimi apostoli počel prvi socialist Jezus Kristus. Embargo ga bo zaščitil pred imperialistično genetsko spremenjeno tujo prehrano, hkrati pa bo domačim pridelovalcem hrane omogočil preživetje.

Za les in vodo je bilo že v prejšnjem mandatu dovolj narejenega. Voda je že v ustavi in kot taka zaščitena pred tujimi kapitalisti, ki bi Slovenijo prej ko slej spremenili v Saharo in nam vodo prodajali po 5 evrov za steklenico. Morda bi bodoča vlada tekom mandata vendarle spremenila ustavo še za les in uradno zapisala, da slovenski gozdovi pripadajo stranki SD (v primeru, da se je ta za takšno ustavno potrditev realnega stanja pripravljena odreči dvema ministrskima stolčkoma v bodoči koaliciji).

Mitja Iršič