S problematiko zaposlovanja mladih se ukvarjam že dolgo. V vlogi zakonodajalke, pripravljalke in izvrševalke zakonodaje, delodajalke in nenazadnje tudi v vlogi mame, ki spremlja prve delovne izkušnje svojih otrok. Zato sem vesela, da sem v Evropskem parlamentu dobila priložnost, da pripravim oceno o uspešnosti izvajanja Pobude za zaposlovanje mladih. Trudim se, da moje delo v Bruslju ne bi ostalo le pri besedah, zato sem v času svojega mandata omogočila stažiranje v Evropskem parlamentu številnim mladim. Tako so se lahko spoznavali z delom evropskih institucij in pridobili dragocene delovne izkušnje, največkrat celo prve. Z mladimi se redno srečujem, pogovarjam. Na žalost ugotavljam, da ne vedo kaj dosti o vseh priložnostih, ki jih EU ponuja svojim državljanom. Prav gotovo je to tudi posledica pomanjkljivosti v izobraževanju in mačehovskega odnosa medijev, ki o Evropski uniji pišejo le malo, če pa že, večinoma izpostavijo pomanjkljivosti in afere.
Za Slovenijo najmanj med državami EU
Kaj pravzaprav je “Pobuda za zaposlovanje mladih?” To je neke vrste finančni sklad, katerega sredstva lahko koristijo posamezne regije, ki se soočajo z visoko brezposelnostjo mladih. Celoten proračun pobude za obdobje 2012-2020 znaša kar 7,6 milijarde evrov. Da gre za res veliko denarja pove dejstvo, da je to skoraj toliko, kolikor znaša letni slovenski proračun. Žal pa je prav Slovenija za izvajanje pobude prejela najmanj sredstev izmed vseh držav članic EU. Odgovornost za to gre pripisati vladi dr. Mira Cerarja oziroma pristojni ministrici dr. Anji Kopač Mrak. Če slovenski del, ki znaša 9,6 milijona evrov, primerjamo z 68,2 milijoni evrov, kolikor je prejela Irska, je jasno, da Slovenija pri črpanju sredstev ni bila uspešna.
Kritike evropskega računskega sodišča
Vemo, da je gospodarska rast glavni generator zaposlovanja, vendar so k znižanju brezposelnosti prav gotovo pripomogla tudi sredstva, ki jih je za to namenila EU. Zato so takšni skladi, kot je Pobuda za zaposlovanje mladih, nujni. Ne glede na to pa je izvajanje pobude deležno resnih kritik. Stroškovna učinkovitost, ki bi lahko bila boljša, je bila ena izmed glavnih kritik računskega sodišča. Kljub temu je nesporno, da je program pripomogel k zmanjšanju brezposelnosti med mladimi, v Sloveniji največkrat s subvencijami za prvo zaposlitev. Zato menim, da je pobudo, z določenimi popravki in prilagoditvami, smiselno nadaljevati. To je tudi glavno sporočilo moje ocene. Ob tem pa seveda opozorilo, da je treba bistveno izboljšati merila za dodeljevanje, poiskati nove, boljše programe, ki bodo sledili razmeram na trgu dela, zmanjšati nepotrebno administrativno zapletenost in paziti, da sredstva dejansko pridejo do delodajalcev in mladih in da se ne izgubljajo v sistemu.
Dejstvo je, da je Evropska unija ponudila denar, ki pa na koncu pristane v rokah držav članic, ki so nato odgovorne za njegovo učinkovito porabo. Ali se je denar v Sloveniji porabil učinkovito ali ne, ne vemo natančno, saj doslej ni bilo zakonske podlage za spremljanje trajnosti na novo sklenjenih zaposlitev …
Še je čas, da obrnemo stvari na bolje
Naj ob koncu dodam, da kljub pomanjkljivosti koriščenja evropskih sredstev in neučinkovitosti izvajanja Aktivne politike zaposlovanja, našo največjo težavo predstavlja dejstvo, da ne znamo izkoristiti potenciala svojih državljanov in naravnih danosti naše države. Zato nas mladi zapuščajo in odhajajo po priložnost v tujino. S tem smo se kar nekako sprijaznili. Nobene ambicije ne vidim, da bi zgodbo obrnili v svoj prid. Ne le, da bi zadržali naše mlade doma, ampak da bi k nam prihajali izobraženi mladi iz Avstrije, Nemčije, Italije. Potrebujemo spodbudno okolje – dobro stoječe gospodarstvo, čim več zasebne pobude, ugodne stanovanjske razmere za ustvarjanje družine in priložnost za razvoj.
Ste se nasmehnili? Se vam zdi nemogoče? Zakaj pa ne? Samo miselnost v svojih glavah moramo obrniti, pomesti s škodljivci sistema in pijavkami javnega denarja ter na čelo države postaviti sposobne menedžerje, ki vedo, kam Slovenija želi. Še je čas, da obrnemo stvari na bolje – zate, za vas in za vse nas.
Romana Tomc