Banka Slovenije je znižala napoved gospodarske rasti. Če je še junija napovedovala rast v višini 5,8 odstotka v letošnjem in 2,4 odstotka v prihodnjem letu, bo ta po novem letos le 5-odstotna, v letu 2023 pa se bo spustila na 0,8 odstotka.
Podatki so alarmantni, posebno če vemo, da je bila gospodarska rast v letu 2021 kar 8,2-odstotna. To tudi pomeni, da bo rast v letu 2023 manj od desetine dosežene v letu 2021, to je pred vladno koalicijo pod vodstvom Roberta Goloba (Gibanje Svoboda, SD in Levica).
Ključna razloga za tako nizko gospodarsko rast v letu 2023 bosta občutno nižja rast zasebne potrošnje in upad zasebnih investicij. Gre torej za potrošnjo gospodinjstev in zasebnikov, ki bo prihodnje leto precej manjša kot lani ali letos.
Hkrati smo priča neverjetno visoki rasti cen in posledično inflaciji. Ta je bila lani vsega 2-odstotna, za letos napovedujejo skoraj petkrat višjo ali 9,3-odstotno inflacijo, v letu 2023 pa bo ta 6,8 odstotka. V slovenski osrednji banki navajajo, da bodo cene rasle zlasti zaradi višjih prispevkov osnovne inflacije in rasti cen hrane.
Poslabšana gospodarska aktivnost se bo posledično odrazila tudi na trgu dela. Letošnja rast zaposlenosti bo dosegla 2,4 odstotka, v letu 2023 pa se bo znižala na vsega 0,4 odstotka in bo šestkrat nižja kot letos. Znižala se bo tudi produktivnost, z 2,5 odstotka v letu 2022 na 0,4 odstotka v letu 2023. Slednje se bo nedvomno odrazilo tudi na plačah, kolikšen bo ta vpliv, za zdaj še ni znano.
Stvari so torej prešle meje razumnega. Vse to se nam dogaja v času Golobove vlade, za katero je očitno, da ji primanjkuje tako znanja kot dela za blagor države in državljane. Slednji to občutimo pri rasti cen. Skrb zbujajoče je namreč, da vlada doslej praktično ni sprejela še nobenega večjega ukrepa za umiritev inflacije. Prav tako ni učinkovitih ukrepov, s katerimi bi lahko podjetjem pomagali prebroditi krizo.
Vida Kocjan