Milan Kučan je po zaključku slovesnosti ob dnevu samostojnosti in enotnosti na novinarsko vprašanje, kaj misli o govoru predsednika Boruta Pahorja odgovoril kratko, odrezavo: “Pravljica.” Odgovor me je presenetil, celo razžalostil in ne vem, kako si ga razložiti? Kaj je s tem mislil Milan Kučan?
Bil sem na slavnostni prireditvi ob dnevu samostojnosti in enotnosti dne 23. decembra 2019. Zelo pozorno sem poslušal govor predsednika Boruta Pahorja, ki je ob zaključku doživel tudi glasen in dolg aplavz. In kaj naj bi bilo pravljičnega?
Predsednik Pahor je v govoru poudaril nekaj bistvenih in resničnih dogodkov iz leta 1990 (mimogrede bil je mlad diplomiran politolog in poslanec v tedanji skupščini), ki bi jih želele bivše politične strukture izbrisati oziroma prekriti s svojo “resnico”, bolje rečeno z lažjo.
Kaj je tukaj pravljičnega?
Poudaril je pomen vizije za samostojno Slovenijo, ki se je razvila v intelektualnih, tedaj protirežimskih (da, uporabil je to besedo in verjamem, da s premislekom) in se razrasla v času slovenske pomladi! Nadaljeval je, da je bilo za realizacijo vizije potrebno vodstvo in to vlogo je v celoti prevzel DEMOS pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika! Vlada Alojza Peterleta je, kot je poudaril Pahor, vse svoje napore usmerila v zastavljeni cilj osamosvojitve. Zelo pomembno je bilo, da se je v celoti izognila revanšizmu! V nadaljevanju je dodal, da je bil za uresničitev takega cilja potreben dialog, ki je bil v tedanji skupščini oster, strupen, včasih tudi žaljiv (tudi sam sem to doživel), vendar nikoli izključujoč!
Ne nazadnje, kot je rekel predsednik Pahor, je bilo potrebno tudi sodelovanje med predsedstvom Milana Kučana (kjer je bil na strani pomladnikov le Ivan Oman), med skupščino pod vodstvom dr. Franceta Bučarja in Peterletovo vlado. Vse to je delovalo kljub razlikam, kar je prav tako poudaril predsednik Pahor. Kaj naj bi bilo tu pravljičnega?
Veliko je zapisov in dokumentov o tedanji neenotnosti in jih je potrebno spraviti na dan
Na tiste čase imam kot delegat v prvo demokratično izvoljeno skupščino lepe spomine, ne glede na včasih prisotno tesnobo in strah. Zakaj? Končni cilj DEMOS-a, osamosvojitev Slovenije, ob popolnoma nepredvidljivi jugoslovanski armadi, stališčih političnega vrha v Beogradu ter odklonilnih stališčih svetovnih velesil, razen Nemčije, Vatikana in male Avstrije, je bil vse prej kot jasen! Še več! Tudi stališča predstavnikov slovenskih, na hitro preoblečenih strank, ki so izšle iz KPS, SZLD, ZSMS, v t. i. demokratične stranke, v prvih treh četrtinah leta 1990 niso bila naklonjena samostojni Sloveniji. Razmišljali so kvečjemu o konfederaciji! Poslancem tedanje skupščine, zbranim v koaliciji DEMOS, je bil od samega začetka edini in prvi cilj osamosvojitev Slovenije. Tekom leta 1990 je tudi med prebivalci Slovenije (med Slovenkami in Slovenci), vse bolj prihajalo v ospredje stališče, da je edini izhod iz Jugoslavije osamosvojitev. To se je odločno potrdilo na plebiscitu. V teku leta 1990 smo bili poslanci DEMOS-a deležni številnih spotikanj, na poti proti osamosvojitvi s strani tedanje opozicije, ki vse do zadnjih mesecev leta 1990 ni bila za osamosvojitev.
Do konca leta 1990 smo morali najti veliko modrosti, strpnosti, da smo šli na plebiscit vsaj približno enotni! In prav rezultat plebiscita in jasna odločenost Slovenk in Slovencev, ne pa vseh državljanov Slovenije (ker tega državljanstva še ni bilo), je “prepričal” opozicijo o pravilnosti namenov in cilja tedanjega DEMOS-a. Torej o enotnosti lahko govorimo šele od konca leta 1990. Veliko je zapisov in dokumentov o tedanji neenotnosti in jih je potrebno spraviti na dan. Vsa ta tedanja dogajanja se sedaj skušajo zaviti v enotnost slovenskega naroda od vsega začetka, od priprav na prve demokratične volitve, torej od konca 1989 oziroma začetka leta 1990 naprej, kar pa ne drži!
Epidemija raka in revščine zaradi partijskih odločitev
In ob tem po koncu letošnjega svečanega dogodka, ob 30. letnici plebiscita, pride Kučan in izjavi, da je bil govor sedanjega predsednika Pahorja “pravljica”. Ne morem verjeti! Morda za njega in še koga. Sicer pa, saj so nam leta in desetletja prodajali resnične pravljice in nas prepričevali, da živimo v raju! Spoštovane Slovenke in Slovenci! Ali morda še nimamo dovolj laži iz preteklosti: o “oblasti” ljudstva, ki je lahko le pritrjevalo potezam partije, o samoupravljanju, ki je bilo pod “komando” SZLD in sindikatov, obojih vključenih v partijski sistem. Ali nas niso prepričevali o svoji neizmerni skrbi za zdravje ljudi ob tem ko sedaj doživljamo epidemijo raka zaradi azbesta v dolini ob Soči, imamo resne težave zaradi svinca v Mežici in cinka v Celju?
Vse to so posledice odločitev partije, ki je dirigirala tudi stroki. Nadalje so nas prepričevali o “dobrem in svobodnem” življenju v Jugoslaviji in ob tem omejevali pot v tujino z obveznim pologom, omejevanju voženj z avtomobili na parne in neparne številke, ob bonih za nakup bencina, težavah z devizami, pomanjkanju mesa, rib, banan, kave. Ni odveč omeniti tudi odrinjenost vernih državljanov itd! Edino, kar se je izplačalo, je bila gradnja hiš, s krediti, ki so se zaradi inflacije hitro izničili. Inflacija pa je ob neperspektivnosti velikega dela gospodarstva prinašala negotovost. Ali smo pozabili na povojne poboje te “narodne oblasti”? Ali smo pozabili na nacionalizacije, tudi pri malih ljudeh? Tako so mojemu očetu nacionalizirali zemljo, ki jo je pred vojno kupil s prihranki, misleč na mene in mojo sestro. Za to “njegovo”, a nacionalizirano zemljo, so mu kasneje, ko so gradili Dolgi most na Viču, ponujali 150 din z odplačilom na 30 let, istočasno pa je to zemljo občina prodajala po 5000 dinarjev za kvadratni meter.
Razkroj države pod levo politično opcijo
Spoštovani predsednik Milan Kučan. Ali se zavedate, da smo z oblastjo, ki jo ima od 30. preteklih let, vsaj 25 let v rokah leva politična opcija, “državo povsem izvotlili in razkrojili” kot je rekel dr. Peter Jambrek in dodal, citiram: “Propada javno zdravstvo, javno visoko šolstvo pada na svetovnih lestvicah, cestna, železniška in letalska infrastruktura že dolgo ni kos razvojnim potrebam, gospodarstvo je vse manj konkurenčno in produktivno, javne finance vse bolj zajedajo proračunsko substanco države ter prenašajo neznosno breme zadolžitev na bodoče rodove“, (konec citata) In sedaj, bi še kar želeli nadaljevati z zavajanjem, lažmi okoli enotnosti pri osamosvajanju? Vse dokumente o dogodkih, izjavah, stališčih od volitev v aprilu 1990 naprej je treba čim prej spraviti v javnost! In še enkrat: kaj ste v resnici mislili z tem, ko ste okarakterizirali govor sedanjega prednika s pridevnikom “pravljičen”? Sprašujem vas, ali se vam zdi taka izjava iz ust bivšega predsednika spodobna? Ali ni taka izjava morda podcenjujoča? Kako lahko taka izjava prispeva k zmanjševanju, blaženju izključevanja? Izjava iz ust bivšega predsednika nosi v sebi veliko odgovornosti in upam, da se tega zavedate. Bojim pa se, da ni bila izrečena nepremišljeno.
Gospod predsednik. Oba sva rojena v 40. letih preteklega stoletja in počasi se nama izteka čas življenja. Sam sem skoraj anonimnež in malo verjetnosti je, da bi me ocenjevala zgodovina. Vas vsekakor bo! Prej ali slej bodo pred javnostjo vsi dokumenti, vse izjave, celo izrečena razmišljanja in izkazalo se bo kaj so pravljice in kaj laži!
Ljubljana 26. 12. 2019
prim: Janez Remškar, dr. med.