Zimske olimpijske igre so športni dogodek z najnižjo televizijsko gledanostjo. Na naši nacionalni RTV Slovenija (RTVS), ki te dogodke prenaša, se gledanost giblje med 5 in 8 odstotki, kar je v primerjavi z vloženimi sredstvi za prenose popoln finančni fiasko. Zato je jasno, zakaj se nobena komercialna televizija ne odloča za prenose zimskih olimpijskih iger (OI) …
Nizka gledanost pač pomeni malo ali nič oglaševalskega denarja, zato si tudi naša nacionalka prenosov ne bi mogla omisliti brez rtv-naročnine. In ker za zimske OI v Pjongčangu širša javnost naše male podalpske države kot ponavadi ni kazala zanimanja, sta se Olimpijski komite Slovenije (OKS) in naša RTVS odločili zadevo malo pospešiti in pritegniti javnost. In to na način, kot ga ni še noben Olimpijski komite katere koli države do zdaj in ga verjetno ne bo niti v prihodnje.
Glasovati ne bi mogli na primer teden ali dva 24 ur dnevno, kar internet in socialna omrežja omogočajo, pač pa zgolj eno samo uro, in to 29. januarja 2018 med 17. in 18. uro med Facebook prenosom Vala 202 v živo. Diskriminacija drugič …
Diskriminacija tretjič
A to še ni bil vrhunec bistroumnega projekta OKS in nacionalke, za finale so ponudili izbor zastavonoše med zgolj tremi reprezentanti, ki bodo odpotovali na OI, in sicer Vesno Fabjan, Mitjo Robarjem ter Jakom Fakom. To je bila pika na i velike napake OKS – če se že odločiš dati državljanom možnost, da sami izberejo zastavonošo, potem si nikakor ne bi smeš dovoliti predlagati samo treh reprezentantov, pač pa moraš ljudem dopustiti možnost, da izbirajo med prav vsemi 71 tekmovalci, ki bodo zastopali našo reprezentanco na OI. Diskriminacija tretjič …
Dejansko si je vodstvo OKS dovolilo nedopustno napako – svoje delo in svojo odgovornost je prevalilo na državljane. V urejenih in odgovornih krovnih reprezentančnih kolektivih po celem svetu vodilni določijo vloge kapetanov, zastavonoš in podobnih vodilnih mest v ekipah, v edinem drugem primeru ta izbor kapetana ali zastavonoše, opravijo izbrani tekmovalci ekipe med seboj in vodilni potem predstavijo javnosti te odločitve. Sam si ne predstavljam, da bi javnost izbirala recimo kapetana naših reprezentančnih rokometašev, košarkašev, nogometašev ali katerega koli drugega športa. Odgovorni kadri teh organizacij so pač tam zato in zgolj zato, za kar so celo dobro plačani, da svoje strokovne izbore predstavijo javnosti, javnost pa potem oceni, ali je izbor dober ali ne, ali gre zahtevati zamenjavo ali pač ne. Najboljše, da začne javnost z glasovanjem izbirati še tekmovalce, ki bi zastopali našo reprezentanco na OI ali igralce v vseh ostalih športih. Potem OKS sploh ne potrebujemo.
OKS je po vsem zakuhanem v izjavi za javnost sprenevedavo zapisal: “Vodstvo OKS z veliko zaskrbljenostjo in ogorčenjem spremlja odzive športne javnosti in nekaterih slovenskih medijev glede kandidature Jakova Faka”. Z zaskrbljenostjo in ogorčenjem? Zakaj pa? Zaskrbljen in ogorčen sem lahko jaz in verjetno še marsikateri sodržavljan, da si je OKS, z nacionalko vred, sploh omislil “projekt javnega glasovanja”. In to s kar trikratno diskriminacijo …
In še enkrat – zakaj zaskrbljenost in ogorčenje? Zaradi pičlega enega odstotka kretenskih “domoljubnih” komentatorjev ? Ja, zgolj enega odstotka. Neprimerno več nacionalističnih (anonimnih) pacientov udriha že pod članki o kranjski klobasi ali teranu, da ne omenjam migrantov in Piranskega zaliva, a jih za tovrstne komentarje večine teh, ki se sedaj zgražajo nad nekim nacionalizmom nad Jakovom, sploh ne skrbi, celo ignorirajo jih, zdaj pa so naenkrat serijsko zgroženi. Ker sem najprej zasledil nekaj “zgroženih” komentarjev na Facebooku, da kako se nacionalistično udriha čez Jakova in možnost, da bi bil zastavonoša, sem si vzel uro časa in preletel vse naše medije, ki so o tem pisali, kot tudi komentarje pod članki in na socialnih omrežjih. Priporočam vsakomur, da to naredi …
Ker kdor bo to naredil, bo videl, kar sem videl tudi sam – prav nobenih “številnih nacionalističnih komentarjev”, pač pa, kot rečeno, na povprečno vsakih 100 se najde po en neprimeren komentar. In zanimivo, še med tem enim odstotkom “nacionalističnih komentarjev” ni praktično niti enega, ki bi o Jakovu zapisal kaj žalega. Nihče mu tudi ne oporeka športnih uspehov, ne nazadnje je tudi njim jasno, da dokler Jakov Fak ni nastopal za našo reprezentanco, državljani Slovenije praktično nismo mogli niti sanjati o kakšnih vrhunskih rezultatih v svetovni moški konkurenci biatlona.
Poudarjajo pa “domoljubi”, da si želijo katerega drugega reprezentanta za zastavonošo, praviloma izmed preostalih, ki niso pristali v OKS izboru omenjenih treh, kar pa zame ni noben nacionalizem, pač pa lastno mnenje osebnega izbora, h kateremu je ne nazadnje pozival prav OKS. In če napovem, da glasujem za Jakova kot zastavonošo, potem pač moram sprejeti tudi odločitev ostalih, ki glasujejo, le da za Urško Pribošič, Vida Vrhovnika, Sabahudina Kovačeviča ali kogar koli drugega.
To ni nacionalizem, prej privitivizem
Našel sem tudi kakšen komentar v smislu “Sam sem proti, da bi on nosil slovensko zastavo. Moje prepričanje pač, zakaj bi ga kdo sploh upošteval. Sej smo svobodna družba, nimam nič osebnega proti njemu, še več, spremljam biatlon in navijam zanj”. Je to nacionalizem ? In ja, nekaj malega, v bistvu zanemarljivo malo, je bilo takšnih, ki so jasno povedali, da želijo, da je zastavonoša Slovenec. Je to nacionalizem? Mislim, da je prej primitivizem osebne zafrustriranosti, ampak v demokraciji imajo pač tudi takšni pravico izražanja.
In tako, kot je lahko kdo določene komentarje razumel kot uperjene proti Jakovu, jih je lahko razumel tudi kot uperjene proti Fabjanovi ali Robarju, saj so nekateri pisani tudi na njihov račun, kar pa, zanimivo, ne moti praktično nobenega od tistih, ki se zgražajo. Zadnja dva, tri dni so praktično vsi večji mediji izvajali svoje ankete, v katerih so bralci glasovali, kateri od treh od OKS izbranih bi bil po njihovem primeren za zastavonošo, in v praktično vseh anketah je Jakov dobil več kot 90 odstotkov glasov. To bi moralo biti predstavnikom OKS dovolj, da bi upoštevali večinsko javno mnenje in bi Jakova razglasili za zastavonošo, brez vsakršnih nadaljnjih nepotrebnih poneumljanj v podobi nekega javnega enournega glasovanja.
Pri tem navajanje OKS, da želijo “izrecno poudariti, da v športu nismo nikoli dovolili, da bi se preštevali in ločevali”, zveni žaljivo do javnosti, saj so ravno na OKS tisti, ki so s pozivom k javnemu glasovanju še kako prešteli in ločili zgolj tri od 71 in tako sprožili celotno zadevo z vsemi posledicami vred.
Našim olimpijcem privoščim uspešne nastope v Pjongčangu. OI kot ponavadi nimam namena gledati, razen naših moških biatloncev in mogoče skakalcev, pa še to bom gledal na kateri tuji tv-postaji, ker je signal naše nacionalke v zadnjem času slab.
Don Marko M / donmarkom.blog