Stanje, kakšno je danes na področju otroških dodatkov v Sloveniji, je predvsem rezultat zgrešene družinske politike zadnjega desetletja. Otroški dodatki so z zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev dokončno izgubili vlogo instrumenta družinske politike in postali samo še ena podvrsta socialne pomoči. Nad populističnimi predlogi, ki jih te dni vlagajo različne politične stranke v upanju, da s tem pridobijo kakšnega volivca, sem zadržana. Sistem potrebuje celovito spremembo, in sicer takšno, da bi otroški dodatki spet postali to, kar bi morali biti: instrument družinske politike. Zato smo v Slovenski demokratski stranki v programu, ki je bil javno predstavljen že pred poletjem lanskega leta, predlagali uvedbo univerzalnega otroškega dodatka.
Paradoks: Socialni sistem, ki ne zagotavlja socialne varnosti, dolga leta v rokah socialnih demokratov
Področje družinske politike je, tako kot sociala, zaposlovanje in pokojninski sistem, že dolga leta trdno v rokah socialnih demokratov. Ne le ministrstvo samo, pač pa tudi večina centrov za socialno delo, skladov, zavodov, služb za zaposlovanje in domov za starejše. Obvladujejo tudi številne druge institucije, ki delujejo na tem področju, vključno z nevladnimi organizacijami, ki zaradi znatnega financiranja iz državnega proračuna izgubljajo status neodvisnosti in postajajo podaljšana roka vlade in ministrstva za delo. V kratkem, enoletnem predahu, ko je vajeti ministrstva prevzel mag. Andrej Vizjak, je bilo seveda nemogoče pretrgati mrežo, ki je z leti postala zelo trdna in povezana. Politika, ki jo na področju družin vodi ministrica dr. Anja Kopač Mrak, je usmerjena predvsem v promocijo istospolnih družin in zagotavljanje enakih možnosti, medtem ko so tradicionalne slovenske družine postavljene ob rob.
Ne novost, le prepozna vzpostavitev prejšnjega stanja
Ob koncu mandata bodo kot enega izmed velikih dosežkov na ministrstvu prav gotovo predstavili tudi ponovno uvedbo 7. in 8. razreda na področju otroških dodatkov. V resnici ne gre za nič drugega, kot za prehod na stanje, kakršno je že bilo. Zelo žalostno je, da je je do tega prišlo šele sedaj, deset (!) let od začetka krize. To kaže na popolno nesposobnost te in preteklih vlad, da bi obvladale krizne razmere. Slovenija je za gospodarsko oživitev potrebovala bistveno več časa kot druge države, v tem obdobju pa je izgubila tudi dragocen čas za izvedbo sistemskih sprememb, kar je precej slaba popotnica za prihodnost. Ob samohvali ministrstva glede dviga otroških dodatkov pa je dobro vedeti tudi to, da višina otroškega dodatka za prvega otroka v najnižjem razredu za leto 2018 znaša 114,31 evra, medtem ko je pred desetimi leti, julija 2008, znašala 110,41 evra. V celem desetletju (!) povečanje le za pičlih 3,90 evra. Ali je to res omembe vreden dosežek?
Izvirni greh je v socialni zakonodaji, sprejeti v času ministra Svetlika in državne sekretarke Kopač Mrak
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (v nadaljevanju ZUPJS) je bil sprejet v sklopu sprememb socialne zakonodaje julija 2010 in je začel veljati januarja 2012. Zanimivo je, da so avtorji preložili uvedbo zakona na čas po koncu njihovega mandata. Nova socialna zakonodaja je nastala pod taktirko skoraj iste ekipe, ki še danes vodi ministrstvo. Seveda so se obljube, kako bodo spremembe v sistem prinesle več pravičnosti in preglednosti, izkazale za prazne. Spomnimo se samo skoraj 13.000 upokojencev, ki so se zaradi groženj, da bodo ob svoje domove, odpovedali pravici do varstvenega dodatka. Po nepotrebnem! Da je bila storjena krivica res huda, je priznalo celo ministrstvo samo, s tem, da je je kasneje svojo napako skušalo popraviti s spremembo zakona. Žal le delno, predvsem pa mnogo prepozno. Tistim, ki so bili oškodovani, storjena krivica nikoli ne bo povrnjena.
Za pridobitev kateregakoli od naštetih štirih denarnih prejemkov je treba izpolnjevati kopico pogojev, ki so povezani s premoženjskim stanjem družine. Pri tem se upošteva več kot 20 različnih vrst dohodkov, za delovanje sistema pa morajo centri za socialno delo pridobiti podatke iz skoraj 50-ih različnih baz. To pa še ni vse, saj so določene tudi številne izjeme. Enostavno? Pregledno? Pravično?
Populistični predlogi brez resne želje po ureditvi družinske politike
V javnosti kroži nekaj predlogov, ki opozarjajo na krivično ureditev in ki zahtevajo, naj se otroške dodatke izvzame iz dohodka, ki vpliva na višino socialnih pomoči. Ideja ni nova, Zveza prijateljev mladine Slovenije in ostali sopodpisniki so jo pristojnemu ministrstvu predstavili že leta 2015. Odhajajoča vlada je predloge zavrnila z izgovorom, da so gospodarske razmere slabe in da se še nismo izvili iz krize. Osem (!) let po začetku krize!
Ideja, da je potrebno ločiti otroške dodatke od socialnih pomoči, je sicer na mestu, vendar je način, ki ga pobudniki predlagajo, neustrezen. Glede na to, da se bližajo volitve, ocenjujem, da gre pri predlogu bolj za populizem kot za resno željo po sistemski ureditvi družinske politike. Črtati eno alinejo v zakonu je najlažje, potruditi se, da bo sistem deloval pravično in spodbudno, pa je precej težje. Predlagatelji se namreč previdno izognejo priznanju, da je družinska politika zgrešena in da so otroški dodatki v osnovi namenjeni otrokom, njihovemu razvoju in spodbujanju njihovih rojstev, in ne reševanju socialnega položaja družine. Čeprav se strinjam, da gre za povezanost, ne morem pristati na trditev, da gre za isto stvar.
Predlog SDS: Univerzalni otroški dodatek
V Slovenski demokratski stranki se zavedamo, kako zelo pomembna je za obstoj naroda ustrezna družinska politika. Svojo politiko gradimo na družinskih vrednotah, na družino gledamo tradicionalno. Seveda sprejemamo tudi druge vrste družin, pri čemer smo še posebej pozorni do enostarševskih družin. Zato v svojem programskem dokumentu, ki smo ga predstavili že pred poletjem 2017, temu področju namenjamo veliko pozornost. Med drugim predlagamo tudi uvedbo univerzalnega otroškega dodatka (UOD).
Težko bi rekli, da sistem, ki je že dolga leta uveljavljen v številnih državah, ni dovolj preizkušen. To je dodatna potrditev temu, da razmišljamo v pravi smeri. Naš predlog glede univerzalnega otroškega dodatka temelji na izkušnjah in na želji, da ločimo družinsko in socialno politiko. Jasno je, da takšen način dodeljevanja otroških dodatkov, kot ga predlagamo, pomeni tudi bistveno administrativno poenostavitev sistema in večjo pravičnost. Enostavno ugotavljanje, kdo je do otroškega dodatka upravičen in kdo ne, bi razbremenilo tako upravičence kot tudi zaposlene na centrih za socialno delo. Socialni delavci bi lahko čas, ko sedijo za računalnikom in opravljajo administrativno delo, posvetili pravemu socialnemu delu in resnično pomagali ljudem v stiski. Sistem bi bil pregleden, ker ne bi bilo izjem, saj bi na višino dodatka vplivala le starost otroka. Ob številnih prednostih je tu še ena. Sistem bi bil pravičnejši do otrok, saj bi bili do otroškega dodatka upravičeni vsi otroci.
V Slovenski demokratski stranki zagovarjamo odgovorno družinsko politiko, ki na prvo mesto postavlja družino in otroke ter njihovo dobrobit. Zavedamo se, da je bilo v preteklih letih na tem področju narejenega le malo in da so nas ukrepi ministrice Kopač Mrakove oddaljili od tradicionalnih vrednot. V sedanjih časih, ko vsi opozarjajo na slabo demografsko sliko Slovenije, je še toliko bolj pomembno, da družinski politiki namenimo večjo pozornost. Z ukrepi, ki smo jih pripravili v strokovnem svetu Slovenske demokratke stranke, bomo družinam in otrokom zagotovili dobre pogoje za njihovo bivanje in razvoj.
Romana Tomc