Pisma – od zmage do zmage (21): Čudoviti dan rdečih kartonov

Datum:

Milan Kučan: “Danes smo izgubili volitve, jutri je nov dan in hočemo biti zmagovalci.” Zato naj začnem tale povolilni zapis z mislijo Sorosovega maziljenca in migranta v Budimpešti, sicer pa obsedenca z Janezom Janšo, ki je nekaj ur po veliki zmagi SDS in Janše zapisal, da zdaj je pa čas, da Janša odstopi. In se zelo čudim, da ga Janša ne uboga. A naš politični prostor je zaradi neuspele dekomunizacije precej sprevržen. Logično je namreč, da odstopajo zmagovalci, ne pa poraženci, kot je to storil oni iz SLS, ki si ga nikdar nisem mogel zapomniti, ker je imel karizmo toplega piva in mrzlega golaža.

Seveda človek za še en, tokrat dokončen, poraz naslednice Slovenske kmečke zveze ni sam kriv. Hiranje in smrt SLS sta se začeli familijarno z bratoma Podobnik, ki sta po pričevanju dobro obveščenih v SLS bila peronospora, kasnejši predsedniki, ki so se menjavali kot spodoben mož spodnjice, pa so v SLS prinesli še bolezen norih krav. Eden od teh je bil Franc Zagožen, ki je zaslužen za to, da še zdaj nimamo večinskega volilnega sistema, zadnji in ne poslednji pa je Radovan Žerjav, ki je zabil nož Janši v hrbet in potem pobegnil v ilegalo. O Francu Bogoviču se ne splača parlamentirati, ker je bil levičar na začasnem delu v SLS. In zdaj je, kar je.

Serpentinšek je na volilni dan nastopil kot veliki diktator, ki je v resnici zmagal, dobil pa je dvakrat manj glasov kot prvouvrščeni. Svojo politično nespodobnost je pokazal tudi med govorom Janše, ki ga je protestno zapustil in potem novinarjem izjavil, da tega blebetanja že ne bo poslušal. To je rekel Serpentinšek, ki v predvolilni kampanji ni izrekel niti enega pametnega stavka, je pa izrekel številne “aksiome serpentinšek”, zaradi katerih sicer ne bo šel v zgodovino, ampak še prej v pozabo. Njegov najvidnejši aksiom pravi, da se “čakalnih vrst znebiš tako, da prešteješ upravičene in neupravičene čakalne vrste”. Ali pa: “Ministri morajo sodelovati med seboj tako, da sodelujejo.” In še: “Sestanki so dobrodošli, če kaj prinesejo.” V glavnem − Cimirotič je amater.

Levica Luke Mesca je tudi zmagovalka volitev, pri čemer cenim Meščevo priznanje, da “gre za stranko preteklosti”, kar se mu je zareklo, a od srca. In bo božansko videti, kako bodo drugi z levice mimo Janše sestavljali koalicijo z mesečniki, ki so v 21. stoletje padli iz leta 1945 in ki vstop v koalicijo pogojujejo z referendumom o izstopu iz Nata. Po svoje pa sem tudi žalosten, ker so te volitve terjale veliko žrtev. Seveda moram na prvem mestu sadistično omeniti Janija Möderndorferja, ki je padel na listi SMC, pri čemer se čudim, da še vedno ni prosil Janše, ali lahko prestopi v njegovo stranko. A kaj zdaj s tem človekom? Nekdo je že zlobno pripomnil, da si je v kliničnem centru rezerviral dve kahli. No, jaz mu ju ne bi zaupal.

Seveda se v parlament niso prebili nekateri eksoti tipa Bojan Dobovšek, ki zdaj naokrog razlaga, da slovensko ljudstvo ni proti korupciji. Saj on tudi ni bil, je pa rad o tem govoril abstraktno. Janko Veber bo težko preživel ta poraz, ker to je človek, ki je psihiatrično prepričan v svoj genius, Andrej Čuš pa še vedno ni razglasil tudi svoje zmage.

Lahko pa gremo še malo veseljačit! Alenka Bratušek si je zaman omislila predvolilne kreacije tipa Ivanka Trump – ni bila izvoljena. Karlu Erjavcu se koalicija sovraštva z Jankovićem ni splačala; še več, stala ga je izvolitve v državni zbor. Zanj sta se bila pripravljena žrtvovati Saša Dončić, ki ni bil izvoljen, in njegov sin Luka, ki bo ta madež dolgo pral v kemični čistilnici. Normalni ljudje se vendarle morajo zavedati, kaj pomeni, če se objemaš z Jankovićem – hitro pristaneš na ravni farmacevtke. Seveda je gnusno, da je bil izvoljen Marko Bandelli, a vsake volitve prinesejo tudi takšne perverzije. Koga pa tudi odnesejo. Cerarjeva stranka je tako rekoč devastirana, kot da je čeznjo zdrvel orkan trinajste stopnje, čeprav uradno obstaja ena stopnja manj. To sicer povzroča tudi neugodno burko, ker se Jasna Murgel vrača v sodniške vrste in bo lahko sodila “v imenu Cerarja in SMC”. Po drugi strani pa je odpadel Dragan Matić, kar pomeni, da v parlamentu le ne bo zastopnika JLA in SFRJ.  Tudi mali velenjski Tito Jan Škoberne ni ušel pravični roki volivcev in bo lahko v rodnem mestu dobil službo vzdrževalca Titovega nenaravnega spomenika. Andreja Katič pa bo tam lahko sadila rožice in se nostalgično spominjala, kako je uničila Slovensko vojsko.

Pa NSi? Matej Tonin bi z levico, če bi ostal nedolžen, kar pa ne gre. Levica je še vsakogar razdevičila dostojnosti in dostojanstva.

Vinko Vasle

Sorodno

Zadnji prispevki

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...

Občina Središče ob Dravi zaradi azilnega doma s tožbo proti vladi

Samodržna odločitev vlade, da brez posvetovanja z lokalnimi skupnostmi...

GZS: Jedrska energija nam lahko zagotovi stabilno in zanesljivo oskrbo

"Vesela sem, da je vlada sprejela predlog resolucije o...

Na Teznem našli bombo iz druge svetovne vojne

Pri zemeljskih delih na ulici Ledina v mariborski četrti...