fbpx

[Pisma – od zmage do zmage] Danes so sanje, hočejo pa nov dan

Kolumnist Vinko Vasle

Zadnjič se je Milan Kučan, tako kot običajno, spet malo sprehajal okrog javne hiše in so ga hitro povabili v oddajo o tem, kako je gradil samostojno Slovenijo. Zraven je pripeljal še tri znamenite osamosvojitelje Danila Tuerka, Mira Cerarja in Toneta Ropa. Lojze Peterle je v oddaji pristal po pomoti, ko je prišel plačat elektro prispevek in je Manica J. Ambrožič rekla voditeljici oddaje Mojci Pašek Šetinc, da naj ga s seboj vzame, da ne bo kdo kaj rekel o neuravnoteženosti. Sicer pa se Kučan zelo rad vsak dan rekreacijsko sprehodi na relaciji predsedniška palača, ustavno sodišče, mimo parlamenta do javne hiše.

Javna hiša zadnje dni pred 30-obletnico samostojne države skorajda v celoti uresničuje navodilo Tomaža Vesela, sicer nogometaša Fife z računskega sodišča za 200 tisoč evrov dodatka k plači letno – da je osamosvojitelje tako rekoč treba nagnati z oblasti. Zato sta mu Manica in Mojca prisluhnili in tudi modrim očem (to je Kučanu) in so osamosvojitev v oddaji gradili tisti, ki jim je še zdaj žal za Titom in SFRJ. To pa ni greh, čeprav fašisti pravijo, da gre za veleizdajo. Pašek-Šetinčeva je bila najbolj primerna, da vodi to oddajo, saj je že od nekdaj ideološko zaljubljena (geni po očetu) v Kučana. Se spomnim, ko se je pred leti samoprijavila, da bo ona delala dokumentarni portret o Milanu Kučanu in je celo on rekel, da je malo pretiravala, Mojca pa mu je rekla, da v zvezi z njim nobeno pretiravanje ni dovolj veliko pretiravanje in se je po hodnikih javne hiše šušljajo, da je na meji Prešernove. Premiera je bila v kinu Sloga, kjer so vedno vrteli porno filme. Če bi Kučan imel vsaj še 20 centimetrov več, bi ideološka pornografija Pašek-Šetinčeve iz njega naredila pravega mačota. Tako pa je ostal pri svojih centimetrih, kar je vedno zadostovalo, da si v komunizmu postal nadčlovek, nadkomunist, nadudbovec.

Majhni moški so namreč primerno hudobni, mi je v zvezi s tem domobransko prala možgane moja oma. Kar pa za Kučana ne drži, ker on je vedno bil znan humanitarec, ki tudi za časa, ko je bil šef udbe, ni vedel, da v njegovem imenu tudi koga likvidirajo. Tudi, ko je moral za svojo zadnjo plat namočiti in obračunati z Stanetom Kavčičem, ki so ga zato živega pokopali, je to storil s stilom češ, da mu je žal, ampak ne gre drugače. On je pač en tak stari komunistični maček, ki se je vedno znašel, da bi pristal na obeh nogah in je tudi osamosvojitev znal olastniniti in vnovčiti pri naivnih volivcih. Na sooočenju za predsednika države je mirno rekel, da je veren, čeprav je včasih kot pravi komunist še mimo frančiškanske šel z gnusom zgradbe opija za ljudstvo. Tisto, da ni osamosvojitelj, ker je pomagal razorožiti teriotorialno obrambo, ko so tanki okupatorje že vozili po naših cestah – tisto tudi ni čisto res. Drži le na tričetrt – ker samo toliko našega orožja je uspelo pokrasti jugo armadi.

Tudi ni imel čisto vse pri nekaterih dogodkih ob razglasitvi samostojnosti, ko so nadškofu Alojziju Šuštarju odklopili mikrofon, da se ne bi po televiziji slišalo, da je blagoslovil lipo, ki so jo neznane sile posadile tako, da se je tisti trenutek začela že sušiti. In skorajda so obesili napačno zastavo, da bi na koncu Kučan izrekel grožnjo – danes so dovoljene sanje, jutri je nov dan. To njegovo izročilo samostojni Sloveniji še danes uresničujejo ponosni nasledniki povojnih morilcev Tanje Fajon.

Po vsem tem je normalno, da je Kučan nad današnjo Slovenijo diktature razočaran. Rekel je, da postaja vse bolj takšna kot tista, iz katere smo odšli, čeprav Kučan iz tiste države še danes ni odšel, ker ta zdajšnja ni bila njegova intimna opcija. Zaradi starosti je tudi rekel, da sedanja vlada napada opozicijo pred predsedovanjem EU. Drugič naj v javno hišo pride z listkom z opomniki, da ne bo po nepotrebnem govoril neumnosti. Ga pa osamosvojitev zelo pekli in ga razumem. Je pa nekaj možnosti: da osamosvojitev prekličemo, da osamosvojitelje po diskreditaciji likvidiramo in se še enkrat osamosvojimo z novimi deležniki. Tistimi, ki so pred tridesetimi leti zmagovali v emigraciji tipa Worthersee.

Vinko Vasle