Zdaj, ko je novinarstvo v krizi in bi bilo treba pripraviti novo peticijo, ker je Janez Janša pred pol leta napisal en tvit čez prilogo Mladine, ki je priloga Komunista (in so v tistem mediju še zdaj malo pri psihiatru, malo pa pri Kučanu) – zdaj, ko je torej kriza, sem strašansko vesel, če preberem kaj ustvarjalnega. Nekaj takšnega je ustvarila neka novinarka Marija o najožjih sodelavkah Serpentinška.
Težko je najti kader v novinarstvu, ki bi znal povezati žurnalistične zvrsti kot so sladkorna, butasta, polpismena, nekam lezajoča in še kaj v en sam sestavek. To je omenjeni uspelo in je iz lumpenproletarske naslednice Jane Bernarde Jeklin naredila podobno štorijo, kot je bila ona v Žusterni – se pravi greznico, kar je nova sodobna novinarstva zvrst v Odlazkovih medijih.
Jeklinka je tiho, ker podpira vse, kar je proti desnim, bal pa sem se, da bodo one iz Serpentinškovega kabineta vložile kolektivno tožbo proti avtorici. Na srečo se to ni zgodilo, ker narod, ki voli levičarje, si takšno novinarstvo tudi zasluži. To je novinarstvo v stilu turških nadaljevank in kmetij in ljudje se imajo pravico zabavati, pa čeprav na tuj račun.
Trdoerotična reportaža
Torej, omenjeni Odlazkov novinarski trust (jih je pa še veliko) je napisal zgodbo o treh Nikah iz Serpentinškovega kabineta in o eni, ki ni Nika, ampak je Janja in je pri Serpentinšku glavna in njegova navdihujoča muza še iz RTV, pa preko Kamnika do Gregorčičeve. Eni ji ljubeznivo pravijo prva najboljša polovica Serpentinška. Ta je imela v prispevku kot vodja kabineta šefa vlade največ besede in je povedala, da je začela na radiu tako, da je kuhala kavo, potem je pa zaradi sposobnosti lezla po stopnicah navzgor. Kar je res – kadar je prišla v službo, je šla po stopnicah. In takrat je šla direktno k direktorju v pisarno, sedla na njegovo pisalno mizo in vprašala, kdaj bo dobila oni pomemben položaj in višjo plačo. Tu si je zelo podobna s Serpentinškom, ker je tudi on, ko je prišel v službo, šel k direktorju v pisarno, sedel na pisalno mizo in vprašal, kdaj bo dobil višji položaj in višjo plačo. Pristal bi celo na kompromis: samo višja plača. V glavnem, Janja in Serpentinšek sta se v preteklosti našla na istih vrednostno moralnih izhodiščih in to furata na vladi še naprej. Novinarka je to znala blesteče ubesediti, kot je famozno novinarsko besedilo o faranki pozno poznih let, ki se je zaljubila v mladega župnika, spisala novinarska roka v še enem Odlazkovem mediju – tistem, ki je zaradi enega Janševega tvita ali pri psihiatru ali pa pri Kučanu. Tudi to se bere kot ‘hard porno’ reportaža.
Kot vidite, so kadri izjemnega pomena, a ne samo v novinarstvu, ampak obče. Domobranci, kot opažam, silovito napadajo Serpentinška in okoljskega ministra Simona Zajca (ljubkovalno mu pravijo Rdeča kapica), ker je za svojega glavnega okoljskega ministra predlagal meni posebej dragega Draga Matića iz srbske enklave v Ljubljani, odličnega jugonostalgika, ljubitelja dobre kapljice ali malo več hektolitrov in izvedenca za ženska kabinetna vprašanja. Človek je drugače zgodovinar in se na okolje torej odlično spozna. A četudi se ne bi, povejte mi, prosim, zakaj bi on bil slabše kvalificiran od na primer Karla Erjavca, ki je tudi že bil okoljski in je odletel zaradi kant in je zdaj že v drugo obrambni in še ni odletel, se je pa razletela Slovenska vojska.
Obujanje spomina s Kučanom
Pisati o Serpentinškovi kadrovski politiki je itak tako, kot če bi delal portret serijskega morilca – on imenuje nekompetentne, da jih lahko potem ob navdušenju ljudskih množic likvidira. Serpentinšek je v teh dneh dobil še eno pomembno zadolžitev – da skupaj z Milanom Kučanom obudita spomin na čase pred sto leti, ko sta nam priborila združitev Prekmurja z matičnim narodom. Serpentinšek je bil takrat sicer v zalednih enotah, načrt pa je bil Prekmurje do Blatnega jezera, kar pa je Serpentinšek s popravnimi iz logike malo napačno razumel, češ da Slovenija blata ne potrebuje. Tako zgodovina zmagovalca Kučana, ki je golorok osamosvojil tudi Slovenijo, v rodni vasi v Prekmurju pa ga po izročilu ne marajo. Menda tudi tam menijo, da gre za majhnega hudobnega komunista, ki je sošolce ovajal že v gimnaziji.
A glavno je, da imamo suvereno Prekmurje, če je že južna meja Švica – se pravi pušča ilegalce kot švicarski sir.
Vinko Vasle