Javna hiša RTV, ki ji domobranci in fašisti očitajo tisti elektro prispevek, je v resnici eden redkih branikov bratstva in enotnosti, Tita, Jugoslavije in Modrega vlaka. Ne, ni napaka – oni modri vlak pišejo z veliko začetnico. Ker vse, kar je povezano s Titom, je veliko. Velika je bila zmaga nad naci fašizmom 1945, ko so Prekmurje osvobodili Stalinovi Sovjeti, ostalo pa osovraženi zavezniki. Celo poraženi fašisti so našim pomagali pomoriti domobrance. To je seveda logično, ker v sili hudič še okupatorja na pomoč pokliče, kar ni isto, kot ko so to storili oni, ki so po vaških stražah delali domobransko vojsko.
Pomembno je, da je naša komunistična vojska takrat znala sodelovati tudi z naciji, da so imeli mir. Bilo bi veliko bolje, če nas zavezniške sile ne bi osvobajale, ker se danes to zlorablja za zgodovinske študije o tem, kako je bilo v resnici. V tem smislu ne razumem, čemu se ne prepove knjiga dr. Jožeta Možine “Slovenski razkol”, ki gre – Kučanu in ZZB bodi potoženo – še v ponatis. Toliko resnic si slovenski narod utrujen od narodnih sprav res ne zasluži.
Ko je vladala le ena resnica Tita, udbe, partije in jugo armade, smo se vsi bolje počutili. Nismo bili zmedeni, nismo se spraševali, kako je bilo. A pomembno pri tem je, da se je prebudil slavni partizanski zgodovinar, znani aktivist s ceste proti Rovtam Jože Pirjevec, ki je povedal, da gre za domobransko knjigo. Malo ga je polomil, ker je dodal, da pa le ni nepomembna. Nezaslišano pa je, da se Možinova knjiga razprodaja, Pirjevčeve pa se žalosto stiskajo v kakšni garaži. To bi moralo biti kaznivo.
Cenzurirali Boruta Pahorja?
Sem pa zadnjič bil vesel, ko je po nekaj premora na javni hiši nastopila mati slovenske sprave Spomenka Hribar, ki je vsa utrujena in upognjena od teže časa spet pozvala k narodni spravi. Javna hiša si zaradi vsega tega seveda zasluži višji elektro prispevek, saj dela za naš blagor in Serpentinšek to ve. Tako so zadnjič upravičeno cenzurirali navedek predsednika države Boruta Pahorja, da Serpentinškova vlada ni sposobna nobenih reform. Čez pol ure, ko je zapel rdeči telefon, se je naslov glasil, da je Pahor Serpentinšku pripravljen pomagati z reformami. In, ko smo že pri njem, fašisti in domobranci zastavljajo vprašanje, ali je Serpentinšek diktator. Nikakor ne, je pa zabavni substitut – Tito-Kamnik, Serpentinšek-Kamnik, Tito-udba, Serpentinšek-Sova, Tito – ljubice, Serpentinšek-Nataška, Tito-cenzura, Serpentinšek-sovražni govor desnih medijev…
Ko osamosvojitvena vojna ni pomembna za zgodovino naroda
Prav ti pomembni zgodovinski dogodki, ki nam jih nostalgično obuja javna hiša RTV SLO, so v vrstah narodnih izdajalcev in sovražnikov sprožili vprašanje, kako je pa z drugimi arhivi in so verjetno imeli v mislih kaj v zvezi z Janezom Janšo, Demosom in podobnim avanturam neodgovornih desničarjev. Osebno vem, da posnetkov z Roške, ki jih je delal Janez Pirš, ni , kar je v redu, ker so magnetoskopske trakove presneli z drugimi pomembnejšimi dogodki, kot je na primer zadnji kongres slovenske partije v času, ko so v Romuniji likvidirali zakonca Ceausescu. In po naši stari komunistični – če nečesa ni, se ni zgodilo.
Žal je v javni hiši še vedno preveč propagandnega materiala iz tako imenovane desetdnevne vojne in osamosvojitve, ker tam naši niso imeli glavne vloge in če naši nimajo glavne vloge, potem to ni pomembno za zgodovino naroda. A vsaj to je javni hiši treba priznati, da je pri omenjanju tistih dogodkov zelo selektivna in pazljiva. In da vsaj to posebej poudari, da je bil Milan Kučan tisti, ki nas je vseskozi osvobajal. In smo zdaj tam, kjer smo. V komunizmu. Tako je končno v lanskem letu tudi Marcel Štefančič prenehal z blefiranjem in je postal polnokrvni komunist.
Ni enostavno nekaterim v teh časih. Zato se sprašujem, kako hudo mora bit Serpentinšku, ko mora živeti sam s seboj. Že brez njega bi mu ne bilo dobro.
Vinko Vasle