Vse, kar stori Serpentinšek, ima nek svoj smisel. Četudi je brezsmiselno. Ko je zadnjič obiskal krško jedrsko centralo, se je nekaj igral z gumbi, da je bilo pol Slovenije v strahu in grozi, pol mu pa itak generalno zaupa, četudi bi vse v zrak pognal – ker je tako zabaven in krasen človek. V zgodovini je bilo takšnih krasnih in zabavnih že veliko, zadnji je skuhal drugo svetovno vojno. A to Serpentinškovo početje v Krškem je bilo načrtovano nekaj mesecev prej, čeprav je dajal vtis, da je šel v NEK na prijateljski obisk. Človek, ki v glavnem ne gre nikamor, ker ga nihče ne povabi, je začutil potrebo, da se pozanima o naši elektro-energetski prihodnosti, in tam so mu na strogo vprašanje: ”Kajne, da potrebujemo NEK-2?” odgovorili: “Seveda.” Potem je takoj odletel v Moskvo, da je prijatelju Dmitriju Anatoljeviču Medvedjevu sporočil, da Slovenija obupno potrebuje NEK-2, in ker je Rusija še iz sovjetskih časov priznana graditeljica jedrskih central, je Medvedjev pokazal interes za ta biznis.
Rusi so namreč pod Putinom vodilni v gradnji nukleark, čeprav domobranci pravijo, da bi si Serpentinšek za vsak primer moral ogledati Černobil. Vsaj istoimensko HBO-serijo, ki pa je v resnici nesramno obrekovala sovjetsko komunistično oblast, ker je nek partijski aparatčik, ki ni imel pojma o jedrskih elektrarnah, imel je pa kompetence (podobne Alenki Bratušek), zaukazal, da je treba pritisniti na nek gumb. Če ne bi pritisnili, bi vsi šli v Sibirijo. Ko je reklo buumm, je tisti aparatčik tiste, ki so pritiskali, postavil pred sodišče. Naj gre po pravni poti, kot rad reče Milan Kučan.
V glavnem, Serpentinšek je v Moskvi kupoval jedrsko centralo, ker pa je to običajno zaupen posel, ga je naša tajna služba Damir Črnčec prikrila z odkritjem nekakšnega spomenika vsem Slovencem, ki so padli v Rusiji. Kako sta na to kupovanje jedrske centrale reagirala Donald Trump, posebej pa Westinghouse, ki Krško zalaga z jedrskim gorivom, pa je državna skrivnost.
Janković je kot ruska ruleta …
Poleg tega je bila s Serpentinškom tudi velika gospodarska delegacija, ki ji je načeloval predsednik vlade Zoran Janković in ki je od Medvedjeva slišala, da Rusija pričakuje, da bo Slovenija pomagala sofinancirati izgubo Agrokorja, da bo potem lahko ruska Sperbank ceneje prišla tudi do Mercatorja. Janković se je seveda globoko strinjal z Medvedjevom, ker mu je ta obljubil, da bo – ko ne bo več župan – dobil pomembno mesto v njihovi banki, kar je v redu, ker Janković se na denar zelo dobro spozna. Poleg tega je že večkrat s ponosom povedal, da mu je Putin dal odlikovanje in da sta si z njim na “per tu”, le da ga je njemu potegnila farmacevtka, Putinu pa gimnastičarka.
Janković je v resnici kot ruska ruleta – nikoli ne veš, kdaj bo kje kakšen minus naredil, ko pa ga, ta ni nikoli smrtonosen za familijo, ampak za druge. Zadnjič ga je v tem smislu na TVS javno pohvalil podjetnik dr. Aleš Štrancar, češ da je nesposoben in da je ustvaril dva mamina sinčka. To je prvi javni primer korektnosti, ker doslej so mu večinoma rekli kriminalec, lopov in mafijaš.
Učna ura za Šarca, kako postati mali Putin
Z uradnim obiskom Jankovića v Moskvi, ki se mu je pridružil tudi Serpentinšek, Slovenija spet postaja velesila – nas in Rusov je 148 milijonov. V resnici Serpentinšek z Rusi gradi eno malo komunistično internacionalo (balkanska smer kominterne), ki je za nas zelo koristna. Rusi namreč poleg jedrskih prodajajo tudi visoko sofisticirano digitalno tehnologijo volitev. Temelj te tehnologije je, da so vsi nasprotniki v zaporu. Na tak način je pri nas nekoč zmagal Miro Cerar, ker pa ni šlo za visoko tehnologijo, ampak bolj konjsko, se je v procesu patrija vse sfižilo.
Domobranci so sicer zgroženi, ker je Serpentinšek šel k Rusom, kamor izvozimo za 0,8 milijona evrov, v sosednje države, kamor izvozimo do petnajstkrat več, pa ne. A tudi to je logično, ker je Serpentinšek v vojni z Italijo, s Hrvaško, z Avstrijo in z Madžarsko. Ali kot je v nekem čudnem stanju ‘vodka Putin’ rekel Miro Cerar: “Z uspešno diplomacijo smo Slovenijo odprli na vse strani sveta”.
In ga nihče ni tepel.
Vinko Vasle