[Pisma – od zmage do zmage] Serpentinškove Sova-gate

Vinko Vasle.

Serpentinšek doživlja udarec za udarcem. Odkar se je poslovil z odrov gasilskih veselic, mu tudi humor ne gre več. Zadnjič je spet uporabil enega od šarcizmov, ko je polemiziral z Luko Mescem. Rekel je, da je treba vedeti, da “če imaš tovornjak za šest ton, ne moreš peljati 20 ton”. Politični analitiki še danes iščejo globlji smisel primerjave, čeprav ne bi bilo slabo obrazložitev prepustiti Maši Kociper, ki je zadnjič rekla, da so poslanci simbol države. Kot grb, zastava in himna. Maša je tudi simbol, samo nikomur ne vstane …

Kar zadeva tragedij, ki jih doživlja Serpentinšek, je primerno omeniti to, da so antifovci, klimatski histeriki in švedska cerkev Greto razglasili za Jezusovo naslednico, čeprav je Serpentinšek sam za nek avstrijski medij povedal, da je to on. Naslednja žalostna zgodba je v resnici velika love story o Marjanu in Nataši, a tudi tu se je zalomilo in predpostavljam, da bo diktator Sove Rajko Kozmelj v kratkem objavil oglas: ”Malo rabljeno agentko Sove podarimo. Ponudbe pod: Subvencioniramo transfer.” Serpentinšek in Damir Črnčec sta si zelo želela, da bi v tajni agenciji imela svojo zvesto agentko in Nataša se je pokazala kot zelo primerna. Ne obvlada nobenega tujega jezika, nima upravno-pravnih kvalifikacij, ima pa Serpentinška in to bi moralo zadostovati. A zdaj je tudi to šlo po zlu in ženski bo treba poiskati novo službo, za kar je primeren kadrovik Zoran Janković. Nataša namreč nikakor ne more biti agentka tajne službe – o njej zdaj vse tuje špijonaže vedo vse in ko so objavili še njeno fotografijo, še kave na Sovi ne more več kuhati.

Vsaj eno manjšo vzporedno lokalno nobelovko za mir bi lahko diktator Sove Krmelj pa le prejel! Ko se mu je vse sfižilo, je parlamentarnemu nadzorniku rekel: “Dajte mi mir in ne dam vam nobenega dokumenta.” Kar v primerljivih diktaturah ustreza pojmu puč tajne službe, pri nas pa gre za ustrezno ravnanje. Domobranci so mi rekli, da bi bilo treba poleg javne hiše RTV, pravne fakultete in FDV tudi Sovo porušiti do temeljev in tri metre globlje, kontaminirano zemljo pa s kadri vred odpeljati na Cesto dveh cesarjev. Seveda sem ugovarjal, ker zgradba ni nič kriva, Krmelj pa tudi ne bo več dolgo, ker se je celo nemška obveščevalna – ki domuje tam nekje okrog Telekoma, pošte in Abanke – zabavala, ko ga je Serpentinšek imenoval na mesto direktorja Sove, podtaknil pa mu ga je Črnčec.  Zato zlobno obveščeni krog iz kabineta pravi, da Serpentinšek ne potrebuje sovražnikov, ker ima Črnčeca.

Damir Črnčec in Marjan Šarec (Foto: Nova24TV)

O Franti in Adrii
Tudi historično gledano je Serpentinšek v zanki polpreteklosti in ni jasno, ali bo še hodil v prve vrste borčevskih proslav sedet skupaj s Francem Severjem – Franto, ki se mu je v preteklosti primerilo dvoje! Najprej je bil kot zmagovalec velike bitke, ki je ni bilo, delegiran za selektorja zmagovite reprezentance. In je izmed nekaj tisoč kandidatov izbral štirinajst mladoletnikov, preostale so pa ustrelili ali pa zazidali v Hudo jamo. Pravijo, da naj bi to bil vojni zločin, v resnici pa gre za vrstnega birokrata, ki je v slabih dveh urah pregledal večtisočglavi spisek in tako na oči odločil, kdo je za dva metra pod zemljo, kdo pa za domov. Ne pa zdaj oni na Tobačni, ki jamrajo, da imajo preveliko gnečo in ne zmorejo …

Nekateri Franti podtikajo tudi tragedijo Adrijinega aviona na Korziki, saj je bil takrat njen direktor. To je postal zato, ker je premagal 12.000 gestapovcev na Menini in ker je premagal tudi nekaj tisoč domobrancev. Sicer so bili zvezani, a zmaga je zmaga. Po Ajacciu je šel v zasluženi pokoj z izjemno pokojnino. Smrt fašizmu, svoboda narodu.

Ekološko osveščeni upokojenci
Serpentinšek pa vendarle uspešno skrbi za ranljive skupine ljudi, zato je za študije o ostarelih namenil 74,5 milijona evrov, kar ustreza izgradnji približno desetih domov za ostarele. Seveda so študije ustreznejše, ker poučeni pravijo, da je vsaka evtanazija  boljša od naših hiralnic, in Serpentinšek to ve. Pri čemer se ravna po kardeljanskem načelu: ne država ne Serpentinšek revežem ne moreta dati sreče – srečo si lahko ustvarijo le sami.

Več kot polovica upokojencev je tudi ekološko-klimatsko zelo ozaveščenih. Še sedaj ne kurijo. Nimajo s čim. To je pohvale vredno, ker se tudi pri nas ekofašisti zavzemajo za to, da bi zanikanje globalnega segrevanja postalo kaznivo dejanje in da je treba manj kuriti. Čeprav kakšna grmada ne bi bila odveč.

Vinko Vasle