Moram reči, da se predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel dobro drži. Ni lahko osemkrat na dan pred televizijske kamere in vedno moraš izpasti pameten in zanesljiv in zelo paziti, da se ne zagovoriš in na kakšno problematično vprašanje tudi odgovoriš. Malo mu zamerim samo to, da se že en mesec večkrat na dan pojavlja v tisti dolgočasni kaka svetlo rjavkasti obleki in s kravato, ki tja sodi kot Tanja Starič med voditelje Odmevov.
Desničarji in domobranci so na Vesela vrgli za deset gnojnih jam smrdljivosti. Recimo, očitajo mu, da krši poklicno integriteto funkcionarja. Oprostite, od integritete nimaš 250 tisoč evrov letno dodatnega zaslužka. V obraz mu mečejo, da bi ga moralo biti sram, a od sramu nimaš 250 tisoč evrov letnega dodatnega dohodka. Pravijo, da bi moral biti pošten, a kdo je še od poštenja imel 250 tisoč takšnih evrov, kot jih dobi Vesel! Grozno je menda to, da kot šef računskega sodišča, sam ni čisto nič transparenten. Lepo vas prosim, od transparentnosti res ne bi imel 250 tisoč evrov honorarja iz popoldanskega nogometa.
Prav nobenega razloga ni, da Tomaž Vesel ne bi smel po strani še nekaj zaslužiti. Razen 26. člena zakona o integriteti, etičnega kodeksa računskega sodišča, menda neobstoječega dovoljenja protikorupcijske komisije in tudi menda neobstoječega dovoljenja državnega zbora, ki je njegov delodajalec. A to ven vlečejo tisti, ki Vesela ne marajo, ker je razkrinkal takšno korupcijo pri nakupih zaščitne opreme, da je še Delo napisalo članek, ki je v korist osumljenim, posebej ministru Zdravku Počivalšku. Zato je predsednik računskega sodišča moral tri dni po štiri nastope na dan intervenirati in pojasniti približno naslednje – da je Delo sicer nekaj objavilo, a da resnica ni v besedilu osnutka revizijskega poročila, ampak v potrebnih dodatnih interpretacijah. Kar naprej pomeni, da poročilo sicer nekonkretno močno obremenjuje, čeprav – vedno znova opozarja Vesel – se on v konkretnosti osnutka poročila ne sme spuščati, ker bi to bilo nezakonito, ni pa res, da je Zdravko Počivalšek nedolžen kot Miša Molk.
Izgubljeno potrdilo in ustno dovoljenje Štefaneca
Očitki na Veselov račun, da manipulira in celo laže – kar je grozljiva obtožba – da nima dovoljenja protikorupcijske komisije, da se lahko ukvarja s popoldanskim nogometom na FIFI, so neumnost. Vesel je to že v nekaj različicah večkrat pojasnil. Najprej je rekel, da to potrdilo ima, samo ga ne najde. Verjetno ga ima kje v računalniški bazi v Švici, kamor pa zdaj ne more, ker je korona. Tudi v tem je veliko logike, še posebej, ker je predsednik računskega sodišča pojasnil, da gre za papir, ki je njegove zasebne narave in ga ne misli kar tako naokrog kazati. Zaradi fizične preobremenjenosti z nogometom na FIFI je tudi možno, da se zaradi utrujenosti vsega za tako daleč nazaj (štiri leta) ne more hipoma spomniti, se je pa kasneje spomnil, da se je o tem po telefonu pogovarjal s takratnim predsednikom protikorupcijske Borisom Štefanecem – to je tisti malo hecni možakar, ki ima pod nosom brke kot dva kurja kakca, kar je precej simpatično. Novinarji so seveda pohiteli in Štefanec je rekel, da se res nekaj spomni. Tako je le razbremenil Vesela in je dobil novo medijsko priložnost, saj so ga je javna hiša takoj povabila v Tarčo, kjer je ropotal o korupciji, sam je pa imel veliko srečo, ker na petletni funkciji ni odkril niti ene korupcijske afere. Še večje upanje so komunisti kasneje položili na njegovega naslednika Roberta Šumija, za katerega so rekli, da je izredno kompetenten kandidat z visoko stopnjo integritete. Kar je dokazal s teorijo korupcije o eni kavi. A tudi s tem, da se ne ukvarja s Tomažem Veselom, ker med prijatelji se pa to res ne spodobi.
Kljub temu so domobranci še naprej vrtali po odprtih ranah Tomaža Vesela, na katero so vsipali soli rekoč, da bi tisto KPK dovoljenje moralo biti zavedeno v sistemu. Vesel je seveda logično lahko odgovoril samo to, da to tudi njega čudi in da ga ne bi držali za besedo, se mu še najbolj zdi, da je od Štefaneca dobil samo ustno dovoljenje. In dragi domobranci, to bo moralo tudi vam zadostovati. Pika.
Vinko Vasle