[Pisma – od zmage do zmage] Tajni agent Karl Erjavec

Vinko Vasle

Karl Erjavec je kot žvečilni gumi na podplatu. Rezultat tega je, da je že 12 let na položajih ministrov v šestih različnih vladah v treh različnih resorjih: za smeti, za razgradnjo Slovenske vojske in v resorju za Putina. Njegove kvalifikacije so vseobsežne. Kot minister za smeti se je izkazal s tem, da ni vedel, kaj je to, ločevanje odpadkov. Ko so mu to povedali na interpelaciji, je bil užaljen, češ, kje ste pa še videli uglednega ministra, da bi se moral ukvarjati s smetmi in kantami. Res je bil prizadet. In je še.

Kot minister za obrambo – prvi del – se mu ni sanjalo, kakšna pogodba je bila sklenjena s finsko Patrio, in namesto da bi zaradi tega odletel, je na sodišču odigral Devico Orleansko, le da njega niso na grmadi. Na sodišču je odgovarjal v stilu: “Kdo? Jaz? Kaj? Kako? Ne se hecat – čist sem kot solza.” Sodišče je tem argumentom prisluhnilo in Erjavec je iz stavbe pravice prišel kot nedolžen človek. A to je bil le del teatra, da kasneje ne bi kdo rekel, da so samo Janeza Janšo preganjali. Celo Janševi sovražniki so se takrat hihitali, češ, minister za obrambo, ki je podpisal usodno pogodbo in je neposredno vodil posel, je nedolžen!

Potem je Erjavec postal minister za zunanje zadeve, kar je bilo malo pretenciozno, ker razen z Rusijo ni imel nobenih pomembnih diplomatskih odnosov. Na zunanjo politiko se je še najbolje spoznal vsako poletje na svojem hrvaškem vikendu. Kot pravijo dobro obveščeni, je imel neposredne diplomatske stike s hrvaško obveščevalno službo, le da tega ni vedel, kar se za tajne službe seveda spodobi. Ko se je na neki lokalni televiziji v zvezi z arbitražo odločno diplomatsko pohvalil, da vse ve, da je zelo dobro obveščen in da bomo zmagali, mu nihče ni rekel, da naj drži gobec, ker bi ga to lahko užalilo in bi spet tisočosemstotič zagrozil, da bo šel iz koalicije, če bodo grdo delali z njim. Tajne službe seveda niso butaste in SOA je seveda takoj vedela, da lahko podatke dobiva le iz enega vira. In so se obrnili na Sekolca oziroma na njegov domači telefon na Dunaju, od koder je naš arbiter ljubeznivo po nezavarovani liniji kramljal s slovensko agentko Simono Drenik. Da bi prikril, kaj v resnici dela, je med pogovorom celo vprašal Drenikovo, če tudi ona nekaj sliši in sumi, da bi lahko prisluškovali. Erjavec je bil strašno ogorčen, ko je izvedel, da so temu pogovoru prisluškovali, ker je to nespodobno od prijateljske države. Bolj ogorčen od njega je bil samo še Serpentinšek. Prav takšen odnos do tujih tajnih služb loči politika od butca.

Karl Erjavec (Foto: STA)

Človek, ki na zadnjih volitvah sploh ni bil izvoljen in je prejel sramotnih 394 glasov (če niso šteli krat dva, kdo bi vedel), je pri Serpentinšku spet postal minister za obrambo – drugi del. V tej funkciji očitno dokončuje tisto, kar je pred njim začela Andreja Katič – Slovensko vojsko dokončno narediti, da bo usposobljena za bojne spopade v miru, v vojni pa itak nima česa iskati. Ker nacionalne vojske so zato, da varujejo mir z vsemi silami in orožji, ko pride do vojne, pa napadalcu najprej povedo, da niso usposobljene in da naj bo tako prijazen in razumevajoč, da se umakne. A tudi v tej novi funkciji razgradnje slovenske vojske Erjavec nima sreče in se je spet zapletel – tokrat z domačo vojaško tajno službo OVS, ki je morala po njegovem ukazu špijonirati govorice o tem, ali je poveljnik poveljstva sil vojske Miha Škerbinc grdo govoril o zdravju načelnice generalštaba Alenke Ermenc, ki kaj posebej zdravo itak ni videti. Ker se je pokazalo, da poveljnik tega ni govoril, ga je iz jeze, ker se njegova predvidevanja niso uresničila, zamenjal. Erjavec zdaj ne razume, zakaj svoje tajne službe ne bi smel uporabiti za svoje namere, poleg tega je pa v drugo itak prisegel, da je onega poveljnika zamenjal zato, ker je ponoči streljal na Počku. In se je spet zlagal, ker se na Počku lahko strelja tudi ponoči, če je treba, in ker se tudi v vojni ne strelja samo v osemurnem delovnem času. Samo ne pri Erjavcu. Je pa svojo vojsko v zvezi s tem napadel: ali boste prihodnjič streljali po Postojni, jih je vprašal. In se čudi, ker so ogorčeni.

In potem nekateri ne razumejo, zakaj si je Serpentinšek okrog hiše zgradil trimetrski zid in še to ilegalno. In vsakič, ko pokuka ven, pravi, da je vse pod nadzorom. Razen islamistov, ki jim pravijo migranti, ki trumoma zavzemajo deželo in ki jih takšne in drugačne mentalne ograje v glavah ne vidijo.

Vinko Vasle