fbpx

[Pisma – od zmage do zmage] Za domovino s Kučanom nazaj!

Vinko Vasle

Ultra desna desnica ob podpori domobrancev zadnje dneve napada naše javno, to je državno šolstvo. Pri tem uporablja številne manipulacije – na primer podatek, da je v Sloveniji 448 državnih osnovnih šol in samo 6 zasebnih. In da gre v resnici samo za 300.000 evrov, medtem ko so nekateri pokradli, utajili, prigoljufali milijone in milijone. Mislim, da je na te pritlehne laži in manipulacije v imenu partije in cekaja najbolje odgovoril Marko Koprivc, ko je zgroženo povedal, da so zasebne šole v resnici v interesu cerkve in njene indoktrinacije naše bodočnosti, to je mladih. Kraje, utaje, korupcije v milijonih so proti temu zločinu v resnici pravi pritlikavec.

Seveda so se takoj pojavili kontra očitki, da očitno pa nikogar ne moti vzgoja za komunizem, vzgoja za LGBT in vzgoja za eko socializem. Nesramno primerjati razširjanje droge med mlade v obliki religije s komunizmom bi moralo biti kaznivo. Historično gledano, nam je komunizem dal SFRJ, Tita in osvoboditev. Po nenormalni zastranitvi, to je odmiku od omenjenega po osamosvojitvi, se hvala bogu in vsem svetnikom (Kučanu, Serpentinšku, Židanu, Bratuškovi, Erjavcu, Mescu in drugim) – stvari počasi postavljajo nazaj na pravo mesto. Bitka proti zasebnim osnovnim šolam je eden od nujnih ukrepov za vzgojno-izobraževalni sistem, ki bo mlade popeljal na pravo pot in da bodo razumeli, kako zločinski so kapitalistični sistem, zasebno zdravstvo, zasebna iniciativa in seveda zasebne osnovne šole. Zato se mi je kar milo storilo, ko so se desničarji in domobranci pritožili partiji in cekaju, da se ustavna odločba o financiranju zasebnih šol ne spoštuje, in so dobili ustrezen odgovor enega od največjih sinov marksizma in leninizma Jerneja Pikala, ki je minister za šolstvo. Povedal jim je, da se bo ustavna odločba stoodstotno spoštovala in če so bile zasebne šole prej financirane 85-odstotno, bodo zdaj 65.odstotno. Če se butlni ne bi pritoževali, bi imeli več, zdaj bodo dobili manj, sam se pa zavzemam za to, da se jim vse pobere in se jih ukine.

Posebej me veseli, da desničarjev in domobrancev pri branjenju zasebnih šol niso podprle nekatere pomembne institucije. Recimo varuh človekovih pravic, to je prejšnja, ki je zdaj pomemben ud kmetijskega ministrstva Vlasta Nussdorfer, ki zdaj vodi svet za ženske na podeželju. Sedanji varuh tudi še molči, kar je verjetno bolj zdravo, kot da bi kaj neumestnega rekel. Tudi varuh enakosti Miha Lobnik se ni spozabil in je, na kratko rečeno, povedal, da je vse v redu, kar je itak lajt motiv vseh naših varuhov – recimo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev javne hiše, ki le-te varuje pred vsebinami, ki spominjajo na to, da se je nekdo šolal v nekih zasebnih ustanovah ali pa je bil deležen neuspešnega šolanja vrednot doma. Recimo Jože Možina. Zanj se ve, da je hodil k verouku in da obiskuje cerkvene obrede.  To sicer počenjata tudi Miro Cerar in Serpentinšek, ampak zagotovo zato, da od znotraj razgrajujeta sovražnika. Serpentinškova prava cerkev in religija je ZZB, kar je zaželeno, Cerar pa tudi veruje – sam vase.

Moj primer dokazuje, da celo represivne državne šole v posameznih primerih niso učinkovite. Leta 1956 je bil osnovnošolski sistem sicer odličen in pod budnim očesom partije in udbe. Nekateri smo kljub temu na pol ilegalno hodili k verouku in šole so po zahtevi partije morale imeti evidence tistih, ki to počenjajo. In so nas preštevali kot heimatdienst Slovence na Koroškem. Z bratom sva bila v prvem razredu tista, ki sva poleg še ene reve na vprašanje, kdo hodi k verouku, ponosno dvignila roki in je po njih padlo z ravnilom. Konec leta je bilo vedenje tri, mama pa je bila na prvem roditeljskem sestanku resno opozorjena, da se na njunih sinovih značajsko že kaže neustrezna verska vzgoja. Recimo, da posebej jaz vse vem o kralju Aleksandru in kraljevini Jugoslaviji, pa neke čudne zgodbe o osvobodilnem boju (oma, hvala ti), ne zanima pa me tovariš Tito. Brat jo je bolje odnesel, ker njega je vedno bolj zanimal šport, jaz sem se pa raje ukvarjal s filozofskimi vprašanji, zakaj na primer pri nas doma živimo v revščini v 200 let stari hiši, sosedova pa ima novo hišo in si za malico od doma prinese sendvič s salamo in sirom, midva z bratom pa kos črnega in jabolko. Zdaj sumim, da je to bilo povezano s tem, ker sosedova ni hodila k verouku, ata ni bil mobiliziranec v nemško vojsko, ampak je bil občinski funkcionar partije. Kasneje ni bilo štipendij in drugih blagodati prave vzgoje. In prav je tako.

Vinko Vasle