fbpx

Pisma podpore in upora (3): Od smetarja do prvega diplomata – Karl Erjavec

Vinko Vasle (Foto: osebni arhiv)

Ekscelenci Karlu Erjavcu, poštno ležeče. Izjemno občudujem vaše politične sposobnosti in diplomatsko širino v vseh pogledih. Nikoli ne bom pozabil, kako ste med zadnjimi volitvami hodili po domovih upokojencev in siromakom, katerih pokojnine ne zadoščajo niti za nižje dober pogreb, razlagali, kako je nujno, da je Desus na oblasti in vi z njim. Brez vas bi namreč ti isti siromaki imeli še manj, kot tako in tako nimajo. In so vas volili.

To je nedvomno velik uspeh, ki dokazuje, da imate stabilno volilno bazo nas revmatikov, alzheimerjev in “hokejistov” – to je tistih, ki vas gremo volit z berglami in hojicami. Ker verjamemo, da ste varuh pokojnin okrog 1.000 evrov. Česar seveda še ni, pa še bo. Res je tudi, da so se pokojnine v obdobju, odkar ste v parlamentu in na oblasti, znižale za okrog 40 odstotkov in se še znižujejo, a tega niste krivi vi, ampak okoliščine. Če bi vas ne bilo, pa bi se lahko primerilo, da bi se pokojnine celo ukinile. V zvezi s tem domobranci in sovražniki ljudstva trdijo, da bi vse vaše volivce morali razglasiti za opravilno nesposobne in jim prepovedati, da vas volijo. So namreč naivni, nekateri pa tudi slabo slišijo in vas samo gledajo in potem volijo. To je zelo nedemokratično gledanje, ker med človekove pravice sodi tudi to, da volijo neumni, polpismeni ali kako drugače prizadeti, saj brez njih vas v parlamentu in na oblasti ne bi bilo.

Od prvega smetarja do prvega diplomata
Ekscelenca Erjavec! Ni jih veliko, ki so v slovenski politiki preživeli vse viharje, vi pa ste jih. Zamenjali ste štiri politične stranke in preživeli. Bili ste minister za obrambo, ki je podpisal pogodbo s Patrio, in vas niso zaprli. So pa, ker nekoga je bilo treba, Janeza Janšo, ki je bil nekakšen substitut arestanta za prave barabe. V naši pravni državi je pač tako, da nekdo mora sedeti, in ker nam gre Janša vsem na živce, je bil zelo primeren. Edino manjšo nesrečo ste imeli, ko ste bili minister za okolje in prostor in ste morali odstopiti zaradi smetarskih kant, s čimer so malo onesnažili vašo politično kariero. A vi ste, eminenca, kot ptič feniks vstali iz deponije – na položaj zunanjega ministra. V resnici je šlo za čudež, ki je primerljiv samo še z velikim pokom, ki je ustvaril svet in vesolje in Zemljo. Ker Bog tega čudeža že ne bi dopustil.

A že to, da iz prvega smetarja države postaneš prvi diplomat, govori o vaših neizmernih sposobnostih. V času arbitriranja ste večkrat javno povedali stvari, zaradi katerih so se tuji diplomati v Sloveniji držali za glave, nekateri pa za trebuhe. Resnici na ljubo pa je treba povedati, da ste s tem Hrvate tako prestrašili, da so nam ob pomoči vaših strokovnjakov nastavili prisluškovalne naprave in nam arbitražo onesnažili. Včasih je kazalo, da bi Hrvaški najraje napovedali vojno, če tam ne bi imeli svojega vikenda.

Kadri iz leta 1945
Prava, odlična podoba Desusa se kaže tudi v parlamentu. Vaši poslanci namreč nastopajo tako, kot se za upokojensko stranko spodobi: počasi, bolj počasi, zelo počasi … Vaša poslanka Marjana Kotnik Poropat pa je za govorniškim odrom že nekajkrat zadremala in sem se včasih kar malo zgrozil, ali ni umrla. V resnici je samo malo upokojensko zamrznila. Vaš najboljši poslanec po mojem mnenju – seveda so vsi odlični – pa je Franc Jurša. Ko on nastopi, vem, kaj je to naturščik, kaj je to retorika Ljutomera z okolico in kaj je to, da se vedno strinjaš s tistimi na oblasti. In kako pomembno je, da nimaš lastnega mnenja, ker to je politika. Je rekel en domobranec, da je Jurša tak kot mesar ali vsaj mesarski pomočnik, kar je seveda žaljivo in nedemokratično. Ne pozabimo, da so takšni leta 1945 zasedali pomembna mesta v državi, bili so tudi sodniki in da se ne gre zafrkavati, ker se to lahko ponovi. Petra Vilfana ste podedovali iz Pozitivne Slovenije in iz Zavezništva Alenke Bratušek, kar govori o tipičnem upokojencu, ki se je na poti nazaj v dom onemoglih zaradi demence popolnoma izgubil in se je znašel v Desusu. Primož Heinz je v Desusu kontinuiteta Milana Kučana, vaš minister za kulturo Tone Peršak pa kader iz leta 1945 oziroma iz časa kultura in prosveta naša bo osveta.

Fino je tudi, da ste tako rekoč z vztrajanjem, da Slovenija prizna Palestino, razkačili ZDA, skoraj šestmilijonsko judovsko skupnost v Ameriki, Izrael, Mosad, Nato in Bruselj. Vaše objemanje z Abasom pa je še najbolj podobno objemom Josipa Broza s teroristom Arafatom. Naj se ve, kdo je velik minister.

In naj živi vaša poanta, ki se glasi: Nas in Rusov je kot Rusov.

Vinko Vasle