Če leta 1945 ne bi zmagali, bi bil danes lastnik javne hiše Janez Janša, ali – kot je že davno tega rekel Stane Dolanc: če ne bomo mi, bo pa Janša. Zdaj je sicer on neke vrste oblast, a mi delamo vse, da se to spremeni. Ne kolesarimo zaman in k temu cilju kličemo tudi s parolo “smrt janšizmu”, če pa to ne zadostuje pa “smrt Janši”, pri čemer moramo biti globoko hvaležni generalnemu tožilcu Dragu Šketi, ki v tem ne vidi nobenega problema. Ali kot bi rekel Marjan Šarec – na dolgi rok smo vsi mrtvi. Če pa pohitimo, pa tudi na krajšega. Zato Dejan Koban lastnik one odlične fejstbukove strani podpore Ivanu Gletu, sicer montažer v javni hiši, s pomočjo podpornikov išče vsaj kakšnega Bosanca, ki bi Janšo likvidiral. V glavnem je to že stran za diskvalifikacije in likvidacije. Milan Kučan je lahko ponosen.
Mi RTV ne damo, samo tako je lahko javna hiša in RTV mora biti avtonomna, problematiziranje njene profesionalnosti pa je napad na to avtonomijo, na neuvrščenost, na izročila AVNOJ-a in tovariša Tita. Napad na RTV je tudi napad na demokracijo, svobodo, NOB in partijo. In to bi moralo biti kaznivo. Problematiziranje RTV je sovražni govor par excelence in je strašno že to, da si domobranci, klerikalci in desničarjo vobče sploh drznejo kritizirati to našo ustanovo. Zato me posebej veseli, da imamo v naših vrstah tovarišico Violeto Tomić, ki je zadnjič na odboru za kulturo obudila tradicijo partije in povojnih pobojev z vztrajanjem pri tem, da lahko govorijo samo naši, sovražniki te pravice nimajo. Ali kot je rekel tovariš Stalin – ni človeka, ni problema. Na tem tudi delamo.
Generalni javne hiše Igor Kadunc je seveda izražal globoko prizadetost, ko so mu nasprotniki v obraz metali, da je slab gospodar, ker je pridelal že skoraj 8 milijonov izgube. In je seveda znova poudaril, da je hiša lahko avtonomna samo po komunističnem načelu – toliko denarja, kot ga potrebujemo, koliko pa je to, bomo pa sproti povedali. Osebno mi je bila zelo všeč direktorica TVS Natalija Gorščak, ki je v svojem nastopu petkrat omenila besedo penetracija, kar neverjetno dobro sovpada z javno hišo.
V razpravi komunistov in levičarjev je bilo jasno povedano, da je domobransko stališče, da je RTV last vseh – nacizem. Hitler je nekoč rekel, da Nemčija ni last vseh in je to posebej dopovedal Židom in to tradicijo – tudi zaradi dolgoletnih prisrčnih vezi komunistov z nacisti – moramo spoštovati. Pojavila so se celo vprašanja, ali prepoved Tomićke, da nekateri nimajo pravice govoriti, ni morebiti napad na svobodo govora v demokratičnem parlamentu. Že samo spraševanje o tem je fašizem. Zastopnica 571 Petra Lesjak Tušek je bila še bolj odločna! Spomnila je na primer Mira Petka, ki so ga neznane sile skorajda do smrti preteple in opomnila, da se komu zaradi zahtev po spremembah medijskih zakonov tudi lahko zgodi kaj podobnega. Lejte, če ne gre zlepa, gre pa zgrda. In je Franc Trček takoj dodal, da je Petek zaradi tega pretepanja zdaj dobro plačan in so se temu odličnemu humorju v opoziciji SD, LMŠ in Levici prisrčno nasmejali. Ob tem pa poudaril, da bo zaradi napadov SDS na RTV vsakemu članu te stranke pljunil v ksiht, če ga sreča. Človek že ve, kaj govori, ker ima doktorat in je profesor. Malenkost se je zapletel, ko je javno hišo primerjal z vlogo dvornega norčka v razsvetljenem absolutizmu. A zagotovo ima tudi tu prav.
Izjemno partijsko odločen je bil Marko Koprivec, ki o medijih in demokraciji ve že iz izročila svojega očeta Jaka, ki je bil šef agitropa na CK ZKS, glavni urednik Dela in še predsednik društva novinarjev. Mimo njega v časopise, radio in TV tudi muha ni mogla. Njegov oče ima zasluge za likvidacijo Pavlihe. Končno ne smem pozabiti znanca iz RTV, večnega utrujenega sindikalista Toma Zalaznika, ki je predlog zakona o RTV primerjal s požigom Narodnega doma v Trstu pred sto leti. Fino je imeti naše, ki si upajo celo krucialne neumnosti uporabiti proti sovragu.
A za našo stvar javne hiše RTV je treba angažirati vse. Tudi Mišo Molk, ki so jo prinesli na ploščad pred parlament, da se ne sesuje sama vase.
Vinko Vasle