fbpx

Predsednica DZ je s hojo po rdeči preprogi izražala ponos, da je nad drugimi

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič. (Foto: STA)

Kot poslanec Demosa v Državnem zboru od leta 1990 do 1992 sem se 24. junija odzval prijaznemu vabilu Državnega zbora, da se udeležim slavnostne seje v spomin na dan, ko smo pred 31 leti, šest mesecev po plebiscitu, 25. junija 1991 sprejeli Temeljno ustavno listino o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, ustavni zakon za njeno izvedbo in Deklaracijo o neodvisnosti. To je bil in ostaja dan, ko smo Slovenci prvič v narodovi zgodovini na zemljevid sveta zarisali Slovenijo kot samostojno državo, zato je to največji praznik naše države – dan državnosti.

Udeležil sem se tudi slovesnosti na Kongresnem trgu. Ker nam vlada Svoboda, bom svoje nestrinjanje z drugo osebo naše državne hierarhije povedal tudi širši javnosti. Predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je kot drugi človek na lestvici državnih voditeljev v Sloveniji, s tem ko je poplesavala po rdeči preprogi in pozdravljala obiskovalce, pozabila, da je bila rdeča preproga pogrnjena v čast najvišjim državnikom, kar gospa predsednica Državnega zbora je.

Predsednica DZ je udeležencem mahala, Garde Slovenske vojske pa ni niti pogledala
Zanjo in za vse visoke predstavnike naše države je bila postrojena Garda Slovenske vojske s praporščaki, in sicer zato, da jo državniki, ko se sprehodijo po rdeči preprogi, vsaj opazijo. Vojaki so za postroj in držo vztrajno vadili, da bi bili tako visoki politiki kot mi, obiskovalci, ob prihodu na prizorišče ustrezno sprejeti.

Ob hoji predsednice DZ po rdeči preprogi pa je bilo videti le njen ponos, da je nad nami in da si lahko privošči vse, tudi zunaj protokola, ki je namenjen spoštovanju državnih instituciji in njenih predstavnikov, kar Garda Slovenske vojske tudi je. Gospa se ne zaveda, da je treba ob sprejemu tako visoke državne funkcije osebne občutke in vzhičenje potisniti na rob za štiri leta. To ve in bi moral vedeti vsakdo, ki se poda na politično pot.

Če državniki ne spoštujejo državnih instituciji in protokola, kako naj to zahtevajo od nas navadnih smrtnikov, državljank in državljanov?

Franci Feltrin, Časnik