fbpx

Prevzem nacionalne RTV je na prvem mestu

Sociolog dr. Matevž Tomšič (Foto: Demokracija)

Očitno postaja, da bo nastajajoča slovenska vlada ne samo bolj politično enobarvna od prejšnje, ampak tudi bolj ideološka. Spomnimo se, Janši in njegovim so mnogi očitali, da preveč pozornosti namenjajo ideološkim temam. Vendar bo, kot vse kaže, Golobova vlada glede ideološke gorečnosti, ortodoksnosti in ozkosti presegla tudi svoje predhodnice iz levega pola.

Tako glavna prioriteta nastajajoče vladne zasedbe ni denimo skrajševanje čakalnih vrst v zdravstvu, graditev novih stanovanj za mlade družine ali brzdanje cen hrane in energentov, kot je napovedal prihodnji premier v predvolilnih nastopih. Ne, prioriteta je naskok na javno radiotelevizijo.

Oglejte si še: Diletantizem na pohodu

Spremembo zakona o Radioteleviziji Slovenija so na levici napovedovali že pred volitvami. Izvedli naj bi jo čim prej, že pred konstituiranjem nove vlade. Vendar so jih v Slovenski demokratski stranki prehiteli, saj so prvi vložili svojo novelo zakona. S tem so pokvarili njihovo “časovnico”. Tako želi sedaj nova vladajoča koalicija obravnavati to novelo kar na izredni parlamentarni seji, čeprav to ni v skladu s pravili, saj takšne vsebine ne sodijo na izredne seje. Poslovnik državnega zbora namreč jasno določa, da se na izredni seji obravnavajo samo tiste zadeve, ki jih ni mogoče odlagati; to pa za omenjeno novelo ne velja. Gre torej za evidentno kršitev tega poslovnika. A novi koaliciji se mudi, saj želi po hitrem postopku “nepravo” novelo spraviti z dnevnega reda, da bi “naredila prostor” lastnemu predlogu spremembe omenjenega zakona.

Namen spremembe zakona, ki jo načrtuje nova koalicija, je povsem jasen. Koalicija Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice želi zamenjati sestavo organov upravljanja, tj. programskega in nadzornega sveta, ter na ta način odstraniti vodstvo Radiotelevizije Slovenija, ki levičarjem ni po volji, saj ni na isti politično-ideološki “valovni dolžini” z njimi. Znova želijo nastaviti sebi lojalen kader, se pravi takšnega, ki bo zagovarjal njihovo politično usmeritev in zagotovil takšno medijsko poročanje, ki bo podpiralo njihova dejanja.

Cilj je vzpostavitev trajnega idejno-političnega nadzora
Poskus spremembe omenjenega zakona se izvaja pod krinko “depolitizacije” javne radiotelevizije. Vendar se v resnici želi prek t. i. civilne družbe, ki je povezana z levico, vzpostaviti trajni idejno-politični nadzor nad njo. Po novem naj bi se vnaprej določilo, katere organizacije smejo predlagati ljudi v organe upravljanja v tej ustanovi. Na ta način bi se ustvaril nekakšen zaprt krog odločevalcev, ki bi usmerjal njeno delovanje ne glede na vsakokratni izid volitev. Podobna ureditev je nekoč že obstajala. Takrat je bilo taksativno določeno, kdo imenuje svoje predstavnike (in koliko). In »po naključju« so bile to večinoma organizacije, v katerih prevladujejo ljudje, ki so blizu levi opciji.

Foto: STA

Obstoječi, t. i. Grimsov zakon je bil že vse od njegove uveljavitve deležen številnih kritik, češ da uvaja politizacijo javne radiotelevizije. Vendar pa omogoča menjavanje sestav njenih organov odločanja. Res je, da vsakokratna parlamentarna večina v programski in nadzorni svet praviloma imenuje svoje ljudi. A se razmerja v parlamentu spreminjajo, s tem pa tudi sestava organov; to prispeva k njihovi notranji pluralnosti. Poleg tega se imenovanja v te organe ne prekrivajo z volitvami, kar pomeni, da si jih zmagovita politična opcija ne more takoj prikrojiti po svoji želji.

Ureditev, ki jo skuša uvesti nova vladajoča koalicija, bi pomenila monopolno oblast levice na “nacionalki”. Že sedaj je večina novinarjev in urednikov bolj ali manj izrazito levo usmerjena. Na ta način bi se zatrl vsakršen poskus vzpostavitve politične in nazorske pluralnosti. To pa je nekaj, kar bi ta ustanova v skladu s podlago svojega poslanstva morala izražati v svojih programskih vsebinah.

Dr. Matevž Tomšič