Ta prispevek bi lahko nosil tudi drugačen naslov. Lahko bi zapisal “Pa adijo, Marjan,” toda pretekli teden sem zapisal “Pa adijo, Korl,” zato bi bilo malo nerodno, če bi se z naslovi prispevkov ponavljal.
Ko v naglici pišem ta prispevek, je minilo le nekaj ur, odkar je svoj odhod napovedal Marjan Šarec. Naslov današnjega prispevka sem si sposodil pri njegovem “vsemogočnem” državnem sekretarju Damirju Črnčecu. Ta je konec marca 2019 za njegov, oprostite, državni portal Siol, o Janši in Šarcu dejal, da “ju druži sedanjost, s tem da je Šarec prihodnost, Janša pa je preteklost”.
Seveda je Črnčec ob tem pozabil, da je bil vse od Depale vasi, ko je bil še golobradi mladenič, pa do leta 2018 goreč zagovornik Janše, v katerem je videl boga. Svojega novega boga Šarca pa je Črnčec pohvalil tako, da je dejal, “da zna metati politične trojke”. Če za politične trojke štejemo reforme, potem Šarec “ni znal metati političnih trojk”, danes je postal celo “preteklost”. Janša pa je morebitna “prihodnost”, kdo bi vedel. No, moj namen ni polemizirati s Črnčecem, to lahko naredim kdaj v prihodnosti.
Odločajo strici iz ozadja
Danes je bolj ali manj jasno, da znotraj razmerja sil, ki so v DZ, do nove vlade ne bo prišlo in da so pred nami predčasne volitve. Precej jasno so tako možnost zavrnili tako Janša kot Šarec in Tonin, kar pa skupaj pomeni 46 glasov. Vsi drugi skupaj večine nimajo, zato bodo verjetno poskušali s takimi ali z drugačnimi manevri, da bi pridobili še kakšno poslansko plačo in nič drugega. Toda v Sloveniji o tako pomembnih vprašanjih ne odločajo politične stranke same. Ste pomislili, da odločajo volivci? Ne, motite se. Volivci odločajo na papirju, v praksi pa odloča nekdo drug. Odločajo tisti, ki smo jim pred leti rekli strici iz ozadja, kasneje so jim rekli globoka država, meni pa se zdi še najboljši izraz zanje politično udbovsko podzemlje.
Ko je Miro Cerar leta 2014 zaslutil, da lahko na volitvah zmaga, je menda prebledel in se odpravil v Murgle. Zdi se, da so imeli prav tisti, ki so trdili, da je Šarec precej svojeglav, nobenih podatkov ni, da bi pred svojim odstopom obiskal Murgle, zato se zdi, da jih je ignoriral. Ali pa obratno. Politično udbovsko podzemlje se je, kot je znano, umaknilo iz znane slaščičarnice nasproti DZ in sedaj sestankuje na bolj skriti lokaciji nekaj kilometrov iz središča Ljubljane. Tam se je že danes povečalo število prodanih kav, napovedi pa kažejo, da se bo v naslednjih dneh še bolj. Če drži domneva, da se Šarec ni posvetoval z njimi, to kaže tudi na medmrežju predvajana zmedena izjava Kučana, ki je dejal: “Zdaj sem šele prišel v Slovenijo, moram šele ugotoviti, kaj je.” Na vprašanje, kje je bil, pa je odgovoril, da je bil “doma”. Politično udbovsko podzemlje se torej odloča o tem, kaj narediti v dani situaciji. Obstaja velika verjetnost, da se jim je Šarec zameril, hkrati vedo, da Židan ni “material” za predsednika vlade, kar so mu povedali že v Dražgošah, zato jim ostane le še Mesec, ki pa prav tako ni “material” za predsednika vlade. Druge izbire pa nimajo. Njihovo izbiro bodo seveda razglasili dominantni mediji, ki so danes povsem zmedeni. Sledilo bo medijsko ubijanje SDS, morda še koga, sledilo bo medijsko toleriranje najverjetneje LMŠ in še koga in seveda medijsko forsiranje Levice; tej utegnejo “določiti” novega “supermena”, ki bi lahko vodil prihodnjo vlado.
Današnje izjave šefov političnih strank v DZ pa so simptomatične. Jelinčič, Bratuškova, Počivalšek, delno tudi Pivčeva si volitev očitno ne želijo. Nove volitve jih utegnejo poslati na smetišče zgodovine. Šarec je v odsotnosti védenja, kaj bo naredilo politično udbovsko podzemlje, še samozavesten, morda upravičeno, Židan je ostal na ravni partizana iz leta 1945, Mesec se volitev veseli, verjetno upravičeno, sploh če bo dobil še podporo političnega udbovskega podzemlja, trezna pa ostajata Janša, ki bi lahko prosto po Črnčecu postal “prihodnost”, in Tonin, ki bi bil rad predsednik vlade tudi v tej sestavi DZ, a je to račun brez krčmarja.
dr. Vinko Gorenak